Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Kriogenika

05.01.2017


Ob koncu lanskega leta nas je iz Londona dosegla novica o deklici, ki je bolehala za redko obliko raka, in si zaželela, da bi jo po smrti zamrznili s pomočjo kriogenske tehnologije. S tem naj bi 14-letno dekle dobilo možnost, da bi jo s pomočjo sodobnejše tehnologije nekoč v prihodnosti ozdravili in oživili. Po smrti se je tako znašla med okoli 300 posamezniki, ki zamrznjeni v tekočem dušiku pri -196°C, že čakajo na obuditev.

50 let od prve zamrznitve

Čeprav od zamrznitve prvega človeka ravno ta mesec mineva 50 let in so postopki ohranjanja telesa vse bolj izpopolnjeni, krioznanstveniki še nikogar niso prav res obudili. Zamrznjena telesa so namreč biološko mrtva, krioniki pa jih obravnavajo kot potencialno živa. A ta potencial je vprašljiv, saj se možganske celice nepopravljivo poškodujejo v 4. do 6. minutah po smrti. Doc. dr. Blaž Koritnik z Inštituta za klinično nevrofiziologijo UKC Ljubljana razlaga, da je takrat “tudi če vse organe znamo uspešno ponovno spravit v normalno delovanje, za možgane že zdavnaj prepozno.

In že to je ena taka zelo, zelo velika ovira. Načeloma bi bilo najbolje, da se takšnega človeka zamrzne še preden zares umre, kar je seveda nepredstavljivo.

Izguba konektoma pomeni izgubo zavesti

Krionske terenske ekipe so postopke ohranjanja oz. zamrzovanja teles v 50. letih precej izpopolnile. Ekipa z delom začne v prvih minutah po ugotovljeni klinični smrti. Če vsem do zdaj izraženim pomislekom navkljub sledimo teorijam krionike, kakšni bi se po zamrznitvi vrnili v življenje? Bi to sploh še bili mi? Odgovor verjetno leži v konektomu – skupku vseh povezav med sto milijardami živčnih celic v možganih.

Ko se en del teh povezav pokvari, ni več poti nazaj. Določeni deli možganov so bolj kritični kot drugi, na primer tisti deli v globini, ki sodelujejo pri vzdrževanju zavesti in dihanja. Spet drugi deli nas definirajo kot osebnost. Če so tisti deli okvarjeni (npr. po kakšnih prometnih nesrečah s poškodbo možganov), se tak človek za vedno spremeni.

Krioznanstveniki zato iščejo odgovor na vprašanje, kako konektom ohraniti po smrti. Bilko upanja so našli v spanju.

Poznamo neke fiziološke procese, ki nam ne predstavljajo velikih misterijev. Tak proces je spanje ali pa anastezija, ko se zgodi to, da se za določeno obdobje prenehajo ti procesi zavedanja samega sebe pa se potem vse popolnoma normalno vzpostavi nazaj.

Veliki projekti nevroznanosti se trenutno ukvarjajo s tem, kako izmeriti delovanje možganov v popolnosti in podatke uporabiti kot računalniško simulacijo možganov. V lanskem letu so znanstveniki že uspešno ohranili strukturo zajčjih možganov in jo nato tudi precej natančno raziskali.


Možgani na dlani

484 epizod


100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.

Kriogenika

05.01.2017


Ob koncu lanskega leta nas je iz Londona dosegla novica o deklici, ki je bolehala za redko obliko raka, in si zaželela, da bi jo po smrti zamrznili s pomočjo kriogenske tehnologije. S tem naj bi 14-letno dekle dobilo možnost, da bi jo s pomočjo sodobnejše tehnologije nekoč v prihodnosti ozdravili in oživili. Po smrti se je tako znašla med okoli 300 posamezniki, ki zamrznjeni v tekočem dušiku pri -196°C, že čakajo na obuditev.

50 let od prve zamrznitve

Čeprav od zamrznitve prvega človeka ravno ta mesec mineva 50 let in so postopki ohranjanja telesa vse bolj izpopolnjeni, krioznanstveniki še nikogar niso prav res obudili. Zamrznjena telesa so namreč biološko mrtva, krioniki pa jih obravnavajo kot potencialno živa. A ta potencial je vprašljiv, saj se možganske celice nepopravljivo poškodujejo v 4. do 6. minutah po smrti. Doc. dr. Blaž Koritnik z Inštituta za klinično nevrofiziologijo UKC Ljubljana razlaga, da je takrat “tudi če vse organe znamo uspešno ponovno spravit v normalno delovanje, za možgane že zdavnaj prepozno.

In že to je ena taka zelo, zelo velika ovira. Načeloma bi bilo najbolje, da se takšnega človeka zamrzne še preden zares umre, kar je seveda nepredstavljivo.

Izguba konektoma pomeni izgubo zavesti

Krionske terenske ekipe so postopke ohranjanja oz. zamrzovanja teles v 50. letih precej izpopolnile. Ekipa z delom začne v prvih minutah po ugotovljeni klinični smrti. Če vsem do zdaj izraženim pomislekom navkljub sledimo teorijam krionike, kakšni bi se po zamrznitvi vrnili v življenje? Bi to sploh še bili mi? Odgovor verjetno leži v konektomu – skupku vseh povezav med sto milijardami živčnih celic v možganih.

Ko se en del teh povezav pokvari, ni več poti nazaj. Določeni deli možganov so bolj kritični kot drugi, na primer tisti deli v globini, ki sodelujejo pri vzdrževanju zavesti in dihanja. Spet drugi deli nas definirajo kot osebnost. Če so tisti deli okvarjeni (npr. po kakšnih prometnih nesrečah s poškodbo možganov), se tak človek za vedno spremeni.

Krioznanstveniki zato iščejo odgovor na vprašanje, kako konektom ohraniti po smrti. Bilko upanja so našli v spanju.

Poznamo neke fiziološke procese, ki nam ne predstavljajo velikih misterijev. Tak proces je spanje ali pa anastezija, ko se zgodi to, da se za določeno obdobje prenehajo ti procesi zavedanja samega sebe pa se potem vse popolnoma normalno vzpostavi nazaj.

Veliki projekti nevroznanosti se trenutno ukvarjajo s tem, kako izmeriti delovanje možganov v popolnosti in podatke uporabiti kot računalniško simulacijo možganov. V lanskem letu so znanstveniki že uspešno ohranili strukturo zajčjih možganov in jo nato tudi precej natančno raziskali.


22.10.2015

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


15.10.2015

Možgani na Makaluju

Tokrat se odpravljamo malce višje. Glede na to, da je ravno v preteklem tednu minilo 40 let od vzpona na prvi slovenski osemtisočak, smo tokratno rubriko Možgani na dlani- nevron pred mikrofon poimenovali kar "Možgani na Makaluju". Nevroznanstveniki so seveda že kar nekaj desetletij nazaj ugotovili, da velika nadmorska višina vpliva na naše možgane, in to na več ravneh, vendar pa ostaja še mnogo odprtih vprašanj. Kaj se torej dogaja z našimi možgani, ko so izpostavljeni razmeram z manj kisika? Kakšno vlogo ima pri tem aklimatizacija in zakaj ni mogoče imeti univerzalnega pojasnila? V radijski bazni tabor smo povabili doktorja Simona Brezovarja, nevropsihologa z ljubljanske Nevrološke klinike, ki se je pred nekaj leti tudi sam podal na raziskovalni odpravi na Elbrus (5.642 m) in Muztagh Ato (7546m). Pripravlja : Mojca Delač.


08.10.2015

Možgani na dlani

Jutro. Budilka zvoni. Vstaneš in - še ves zaspan- po nesreči z mezincem na nogi udariš ob rob postelje ali pa ob trenutku nepazljivosti opečeš pri pripravi jutranje skodelice čaja. Seveda bi si želeli, da bi jutranja rutina in nadaljevanje dneva minila brez takšnih zgod in nezgod, a kaj hočemo - bolečina je del našega življenja. In kaj imajo z možgani? Kako jo ozavestijo? In kako je mogoče da človeški organ, sestavljen iz toliko živčnih celic, ne boli? Bolečina bo tudi osrednja tema letošnje konference kognitivna znanost, ki jo prinaša četrtek. Prinesel pa bo tudi rubriko Možgani na dlani- nevron pred mikrofon, tokrat torej, za dobro jutro, neboleče o bolečini!


01.10.2015

Možgani na dlani: nevron pred mikrofon

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


Stran 25 od 25
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov