Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Marsikaj smo že počeli in se naučili v oddajah Možgani na dlani, srebrnega olimpijca pa v njih še nismo gostili. Do zdaj. Dijak Gimnazije Vič, Domen Pregeljc, se je v začetku maja s srebrom vrnil z znanstvene srednješolske olimpijade v ZDA. Kaj je raziskoval, zakaj so izsledki zelo pomembni za nadaljnje preučevanje in razumevanje mehanizmov nevrodegenerativnih bolezni in kako je vse skupaj povezano z Nobelovo nagrado?
Domen Pregeljc, dijak Gimnazije Vič se je v začetku maja iz Houstona (ZDA) vrnil s srebrno olimpijsko medaljo z znanstvene srednješolske olimpijade (ISWEEEP). Raziskovalno nalogo z naslovom “Can multiscale simulations explain neuropsychiatric disorders?” (V prevodu: Ali lahko multiskalne simulacije razložijo nevropsihiatrične motnje?
Nalogo je opravil na Kemijskem inštitutu, pod mentorstvom Urške Jug, dr. Janeza Mavrija in dr. Jerneja Stareta, njegova šolska mentorica in učiteljica kemije pa je profesorica Alenka Mozer.
Domen Pregeljc se je v svojem raziskovalnem delu posvetil vplivu točkovnih mutacij na delovanje encima monoamino oksidaze, ki ima pomembno vlogo pri nastanku nevrodegenerativnih bolezni in nevroloških motenj. Na vprašanje, kaj je to multiskalna simulacija je odgovoril, da v računalniku “zgradimo reaktivni sistem, encim, substrat in vodo, potem pa poganjamo simulacijo, da dobimo rezultate, grafe, iz katerih potem sklepamo na aktivnost tega encima”.
Takole je Domen strnil zaključke:
“Ugotovili smo, da ta konkretna mutacija zviša bariero encima. Torej bo encim deloval počasneje in manj verjetno bo, da bi človek s to mutacijo razvil te bolezni. Simulacije se lahko uporabljajo na velikem številu encimov, točno ta encim pa bi lahko doprinesel k personalizirani medicini”.
Skupno je na tekmovanju sodelovalo 1300 projektov, v finale v Teksasu se jih je uvrstilo 456. Domen je s svojo raziskovalno nalogo sodeloval v kategoriji medicina. Kako je bilo na na tekmovanju?
Prvič pa je na tovrstnem tekmovanju sodeloval tudi dr. Jernej Stare. Takole je povzel vtise:
Domen je pripravil tudi predstavitveni video o svoji raziskavi:
484 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Marsikaj smo že počeli in se naučili v oddajah Možgani na dlani, srebrnega olimpijca pa v njih še nismo gostili. Do zdaj. Dijak Gimnazije Vič, Domen Pregeljc, se je v začetku maja s srebrom vrnil z znanstvene srednješolske olimpijade v ZDA. Kaj je raziskoval, zakaj so izsledki zelo pomembni za nadaljnje preučevanje in razumevanje mehanizmov nevrodegenerativnih bolezni in kako je vse skupaj povezano z Nobelovo nagrado?
Domen Pregeljc, dijak Gimnazije Vič se je v začetku maja iz Houstona (ZDA) vrnil s srebrno olimpijsko medaljo z znanstvene srednješolske olimpijade (ISWEEEP). Raziskovalno nalogo z naslovom “Can multiscale simulations explain neuropsychiatric disorders?” (V prevodu: Ali lahko multiskalne simulacije razložijo nevropsihiatrične motnje?
Nalogo je opravil na Kemijskem inštitutu, pod mentorstvom Urške Jug, dr. Janeza Mavrija in dr. Jerneja Stareta, njegova šolska mentorica in učiteljica kemije pa je profesorica Alenka Mozer.
Domen Pregeljc se je v svojem raziskovalnem delu posvetil vplivu točkovnih mutacij na delovanje encima monoamino oksidaze, ki ima pomembno vlogo pri nastanku nevrodegenerativnih bolezni in nevroloških motenj. Na vprašanje, kaj je to multiskalna simulacija je odgovoril, da v računalniku “zgradimo reaktivni sistem, encim, substrat in vodo, potem pa poganjamo simulacijo, da dobimo rezultate, grafe, iz katerih potem sklepamo na aktivnost tega encima”.
Takole je Domen strnil zaključke:
“Ugotovili smo, da ta konkretna mutacija zviša bariero encima. Torej bo encim deloval počasneje in manj verjetno bo, da bi človek s to mutacijo razvil te bolezni. Simulacije se lahko uporabljajo na velikem številu encimov, točno ta encim pa bi lahko doprinesel k personalizirani medicini”.
Skupno je na tekmovanju sodelovalo 1300 projektov, v finale v Teksasu se jih je uvrstilo 456. Domen je s svojo raziskovalno nalogo sodeloval v kategoriji medicina. Kako je bilo na na tekmovanju?
Prvič pa je na tovrstnem tekmovanju sodeloval tudi dr. Jernej Stare. Takole je povzel vtise:
Domen je pripravil tudi predstavitveni video o svoji raziskavi:
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Znanstveniki so prišli do spoznanja, da lahko višja mera koncentracije, ki je potrebna pri vožnji motorja, lahko vpliva na tudi siceršnji višji nivo možganskih kognitivnih funkcij in procesiranja. Ampak – kako lahko zvok motorja zapelje naše možgane, še preden mi zapeljemo motor? Kaj se zgodi, ko v zgodbo vključimo še adrenalin? Kako ta vpliva na našo pozornost, zaznavanje in sprejemanje odločitev – predvsem tistih- nepremišljenih? O tem se bo Mojca Delač v tokratni oddaji pogovarjala s strokovnjakom za varno vožnjo in direktorjem Inštituta za civilizacijo in kulturo, Andrejem Brglezom. Se slišimo v četrtek ob 7.35 na Prvem!
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Tokrat se bomo odpravili na sladoled! Ob mislih nanj se marsikomu na obrazu nariše zadovoljen nasmeh. Pa se vam je že kdaj zgodilo, da je hladno osvežitev pospremil tudi neprijeten glavobol? Kako in zakaj se to zgodi? Vabljeni k poslušanju oddaje Možgani na dlani, nevron pred mikrofon. Gost tokratne je profesor nevrologije, dr. Peter Goadsby s King's Collega v Londonu, tudi direktor "Wellcome Trust Clinical Research Facility", torej storitve za klinične raziskave v bolnišnici King's Collega. V London ga je poklicala Mojca Delač.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Tokrat bomo naše možgane izpostavili ekstremnim razmeram in okolju, na katerega niso prilagojeni. Gremo se potapljat! Zgodovina človeškega potapljanja seže daleč nazaj, o vplivu te aktivnosti na naše telo in možgane pa je odprta še vrsta vprašanj. Kaj se dogaja z našimi možgani, ko raziskujemo vodne globine? Kako se pri tem razlikujeta potapljanje na dah in tisto s pripomočki? Kaj je samba? Na ta in druga vprašanja bo odgovarjal prof. dr. Kay Tezlaff z Univerzitetne klinike v Tübingenu v Nemčiji. V iskanje odgovorov se je potopila Mojca Delač.
Vsak dan z letalom potuje okoli 8 milijonov ljudi, ki jih je – vsaj na daljših letih – treba tudi nahraniti, kar ni lahka naloga, saj ima letalska hrana sloves slabše, neokusne hrane ali pa hrane, ki je medlega okusa. A morda za to niso nujno krive nekakovostne sestavine ali nespodobni kuharji, temveč naši možgani. Z okušalnimi brbončicami visoko nad oblaki, na letališču pustimo tudi naše običajno zaznavanje hrane in pijače. In če že omenjamo pijačo – 27 odstotkov pijač, ki jih potniki zaužijejo med potovanjem z letalom, predstavlja – ne boste verjeli – paradižnikov sok. Vabljeni na vkrcanje, na potovanje v svet možganov na letalu, kjer se dogajajo zanimive manipulacije okusov.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Junijsko druženje z našimi nevroni začenjamo z raziskovanjem, kaj se z njimi dogaja čisto na začetku – v prvih dneh, tednih in mesecih. Kakšno je najbolj dinamično obdobje razvoja možganov, kako nevroni potujejo, se povezujejo in izoblikujejo kompleksno vesolje, ki mu rečemo človeški možgani? Z nami bo asis. mag. David Gosar, z ljubljanske Pediatrične klinike. V četrtek ob 7.35 na Prvem! Pripravlja Mojca Delač.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Neveljaven email naslov