Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Marsikaj smo že počeli in se naučili v oddajah Možgani na dlani, srebrnega olimpijca pa v njih še nismo gostili. Do zdaj. Dijak Gimnazije Vič, Domen Pregeljc, se je v začetku maja s srebrom vrnil z znanstvene srednješolske olimpijade v ZDA. Kaj je raziskoval, zakaj so izsledki zelo pomembni za nadaljnje preučevanje in razumevanje mehanizmov nevrodegenerativnih bolezni in kako je vse skupaj povezano z Nobelovo nagrado?
Domen Pregeljc, dijak Gimnazije Vič se je v začetku maja iz Houstona (ZDA) vrnil s srebrno olimpijsko medaljo z znanstvene srednješolske olimpijade (ISWEEEP). Raziskovalno nalogo z naslovom “Can multiscale simulations explain neuropsychiatric disorders?” (V prevodu: Ali lahko multiskalne simulacije razložijo nevropsihiatrične motnje?
Nalogo je opravil na Kemijskem inštitutu, pod mentorstvom Urške Jug, dr. Janeza Mavrija in dr. Jerneja Stareta, njegova šolska mentorica in učiteljica kemije pa je profesorica Alenka Mozer.
Domen Pregeljc se je v svojem raziskovalnem delu posvetil vplivu točkovnih mutacij na delovanje encima monoamino oksidaze, ki ima pomembno vlogo pri nastanku nevrodegenerativnih bolezni in nevroloških motenj. Na vprašanje, kaj je to multiskalna simulacija je odgovoril, da v računalniku “zgradimo reaktivni sistem, encim, substrat in vodo, potem pa poganjamo simulacijo, da dobimo rezultate, grafe, iz katerih potem sklepamo na aktivnost tega encima”.
Takole je Domen strnil zaključke:
“Ugotovili smo, da ta konkretna mutacija zviša bariero encima. Torej bo encim deloval počasneje in manj verjetno bo, da bi človek s to mutacijo razvil te bolezni. Simulacije se lahko uporabljajo na velikem številu encimov, točno ta encim pa bi lahko doprinesel k personalizirani medicini”.
Skupno je na tekmovanju sodelovalo 1300 projektov, v finale v Teksasu se jih je uvrstilo 456. Domen je s svojo raziskovalno nalogo sodeloval v kategoriji medicina. Kako je bilo na na tekmovanju?
Prvič pa je na tovrstnem tekmovanju sodeloval tudi dr. Jernej Stare. Takole je povzel vtise:
Domen je pripravil tudi predstavitveni video o svoji raziskavi:
481 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Marsikaj smo že počeli in se naučili v oddajah Možgani na dlani, srebrnega olimpijca pa v njih še nismo gostili. Do zdaj. Dijak Gimnazije Vič, Domen Pregeljc, se je v začetku maja s srebrom vrnil z znanstvene srednješolske olimpijade v ZDA. Kaj je raziskoval, zakaj so izsledki zelo pomembni za nadaljnje preučevanje in razumevanje mehanizmov nevrodegenerativnih bolezni in kako je vse skupaj povezano z Nobelovo nagrado?
Domen Pregeljc, dijak Gimnazije Vič se je v začetku maja iz Houstona (ZDA) vrnil s srebrno olimpijsko medaljo z znanstvene srednješolske olimpijade (ISWEEEP). Raziskovalno nalogo z naslovom “Can multiscale simulations explain neuropsychiatric disorders?” (V prevodu: Ali lahko multiskalne simulacije razložijo nevropsihiatrične motnje?
Nalogo je opravil na Kemijskem inštitutu, pod mentorstvom Urške Jug, dr. Janeza Mavrija in dr. Jerneja Stareta, njegova šolska mentorica in učiteljica kemije pa je profesorica Alenka Mozer.
Domen Pregeljc se je v svojem raziskovalnem delu posvetil vplivu točkovnih mutacij na delovanje encima monoamino oksidaze, ki ima pomembno vlogo pri nastanku nevrodegenerativnih bolezni in nevroloških motenj. Na vprašanje, kaj je to multiskalna simulacija je odgovoril, da v računalniku “zgradimo reaktivni sistem, encim, substrat in vodo, potem pa poganjamo simulacijo, da dobimo rezultate, grafe, iz katerih potem sklepamo na aktivnost tega encima”.
Takole je Domen strnil zaključke:
“Ugotovili smo, da ta konkretna mutacija zviša bariero encima. Torej bo encim deloval počasneje in manj verjetno bo, da bi človek s to mutacijo razvil te bolezni. Simulacije se lahko uporabljajo na velikem številu encimov, točno ta encim pa bi lahko doprinesel k personalizirani medicini”.
Skupno je na tekmovanju sodelovalo 1300 projektov, v finale v Teksasu se jih je uvrstilo 456. Domen je s svojo raziskovalno nalogo sodeloval v kategoriji medicina. Kako je bilo na na tekmovanju?
Prvič pa je na tovrstnem tekmovanju sodeloval tudi dr. Jernej Stare. Takole je povzel vtise:
Domen je pripravil tudi predstavitveni video o svoji raziskavi:
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Vsem se kdaj zgodi, da pridemo v nek prostor, pa smo pozabili, po kaj smo prišli. Da odpremo omaro, pa nimamo pojma, kaj iščemo, da pozabimo ime sogovornika, ki ga sicer dobro poznamo, da imamo besedo na koncu jezika, pa se je ne spomnimo. Kdaj pa to postane težava, ker se pojavlja prepogosto in nas začne skrbeti, da je z našimi možgani nekaj narobe? O tem smo se pogovarjali z nevrologom dr. Jeremyjem Isaacsom.
Kaj visoke temperature pomenijo za naše možgane in kako skrbijo za ohlajanje
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Strah pred padcem v globino je eden najbolj ukoreninjenih v ljudeh in del našega preživetvenega nagona. Če se lotimo adrenalinskih podvigov kot je npr. bungee jumping, se zato v naših možganih odvija pravi boj. En del možganov nam pravi, da gre za nevarno situacijo in da bi bilo najbolje pobegniti. Drug del pa nas mami k skoku z obljubo o zabavnosti tega početja. Kaj vzbudi ene in kaj druge občutke boste izvedeli v četrtkovi oddaji Možgani na dlani. V možgane tistih, ki se odločijo za bungee jumping bomo pogledali ob 7:35 na Prvem.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
O tem refleksu kroži mnogo mitov, pa tudi zanimivih teorij. Koliko o zehanju že ve nevroznanost, je res nalezljivo in ali obstajajo tudi posamezniki, ki nikoli ne zehajo? Prof. dr. Simon Thompson nas je tokrat odpeljal v svet nevronov.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Si tudi vi ne predstavljate jutranje rutine brez skodelice kave? Kot nam je povedala prof. dr. Mojca Kržan, predstojnica Inštituta za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo ljubljanske medicinske fakultete
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Neveljaven email naslov