Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Primerjamo možgane ljudi in opic ter ugotavljamo, kako zelo se razlikujemo od našega najbližjega sorodnika bonobo šimpanza.
Primerjamo možgane ljudi in opic ter ugotavljamo, kako zelo se razlikujemo od našega najbližjega sorodnika bonobo šimpanza
Ljudje radi rečemo, da smo se razvili iz opic, kar ne drži. Res pa je, da imamo skupnega prednika. Na svojo pot smo krenili pred 8 do 10 milijoni let, do največjega razvoja naših možganov pa je prišlo pozneje – med 200 do 800 tisoč let nazaj -, pravi prof. dr. Gregor Majdič z Medicinske fakultete v Mariboru in Veterinarske fakultete v Ljubljani.
Najbolj opazna in proučevana razlika je velikost možganov. Naši so kar 4- do 5-krat večji od možganov šimpanza. Možganski centri so razporejeni podobno, je pa razlika v tem, da lahko mi hkrati aktiviramo več teh centrov. To verjetno kaže na večjo kompleksnost našega delovanja, na to, da bolj analiziramo posamezne dražljaje. Ne reagiramo na nek dražljaj instinktivno, ampak se odzivamo situaciji primerno, upoštevamo socialni kontekst, kontekst časa.
Podobnost genov je osupljiva – šimpanzi se od nas razlikujejo za manj kot 2 %. To razliko so proučevali na Univerzi Yale, in kot nam je razložil dr. Andre Miguel Sousa so prišli do zanimivih spoznanj, ki bodo podlaga za nadaljnje raziskave.
Področje možganov, z najbolj človeško specifičnim izražanjem genov, kjer se geni torej najbolj razlikujejo, je striatum. V raziskavi smo se podrobneje osredotočili na več različnih genov. Eden od teh je ZP2, ki je je aktiven izključno v človeških možganih. Nahaja se v možganski skorji, kjer je največ nevronov. Kar je zanimivo pri tem genu, je to, da smo ga že prej našli v človeški jajčni celici. Je eden od genov, ki skrbi za prepoznavo in izbiro spermija v jajčecu. Trenutno ne vemo, zakaj je ta gen v možganih in kakšna je njegova funkcija. Bomo pa v nadaljevanju to poskušali ugotoviti. Zanimiv se nam je zdel še gen MET, ki ga je v človeških možganih več, povezujemo pa ga z avtizmom. In pa še TH – sodeluje pri nastanku dopamina, ki je živčni prenašalec in sodeluje v našem nagrajevalnem sistemu. Zanj je značilno tudi, da ga osebam s Parkinsonovo boleznijo začne primanjkovati. Šimpanzi in gorile v možganih nimajo niti ene celice, ki bi vsebovala ta gen.
Raziskovalce je v preteklosti zelo zanimalo tudi, zakaj ljudje lahko govorimo, torej tvorimo besede, stavke in povedi, opice pa ne. Ugotovili so, da opice možnosti za to imajo, saj je v njihovih možganih prisoten center za govor. Nimajo pa pravih genov, pravi prof. dr. Majdič.
Pred leti so znanstveniki odkrili gen FOXP2, ki ima velik pomen za razvoj govora. Ljudje, ki ga imajo mutacijo v tem genu, imajo težave – če je večja mutacija, so duševno prizadeti, če gre za blažjo mutacijo, pa težave pri govoru. Te gen je drugačen med šimpanzi in človekom, prišlo je do strukturnih sprememb med evolucijo.
Pogovor s prof. dr. Gregorjem Majdičem z Veterinarske fakultete v Ljubljani in Medicinske fakultete v Mariboru:
Pogovor z dr. Andrejem Miguelom Souso z Univerze Yale:
485 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Primerjamo možgane ljudi in opic ter ugotavljamo, kako zelo se razlikujemo od našega najbližjega sorodnika bonobo šimpanza.
Primerjamo možgane ljudi in opic ter ugotavljamo, kako zelo se razlikujemo od našega najbližjega sorodnika bonobo šimpanza
Ljudje radi rečemo, da smo se razvili iz opic, kar ne drži. Res pa je, da imamo skupnega prednika. Na svojo pot smo krenili pred 8 do 10 milijoni let, do največjega razvoja naših možganov pa je prišlo pozneje – med 200 do 800 tisoč let nazaj -, pravi prof. dr. Gregor Majdič z Medicinske fakultete v Mariboru in Veterinarske fakultete v Ljubljani.
Najbolj opazna in proučevana razlika je velikost možganov. Naši so kar 4- do 5-krat večji od možganov šimpanza. Možganski centri so razporejeni podobno, je pa razlika v tem, da lahko mi hkrati aktiviramo več teh centrov. To verjetno kaže na večjo kompleksnost našega delovanja, na to, da bolj analiziramo posamezne dražljaje. Ne reagiramo na nek dražljaj instinktivno, ampak se odzivamo situaciji primerno, upoštevamo socialni kontekst, kontekst časa.
Podobnost genov je osupljiva – šimpanzi se od nas razlikujejo za manj kot 2 %. To razliko so proučevali na Univerzi Yale, in kot nam je razložil dr. Andre Miguel Sousa so prišli do zanimivih spoznanj, ki bodo podlaga za nadaljnje raziskave.
Področje možganov, z najbolj človeško specifičnim izražanjem genov, kjer se geni torej najbolj razlikujejo, je striatum. V raziskavi smo se podrobneje osredotočili na več različnih genov. Eden od teh je ZP2, ki je je aktiven izključno v človeških možganih. Nahaja se v možganski skorji, kjer je največ nevronov. Kar je zanimivo pri tem genu, je to, da smo ga že prej našli v človeški jajčni celici. Je eden od genov, ki skrbi za prepoznavo in izbiro spermija v jajčecu. Trenutno ne vemo, zakaj je ta gen v možganih in kakšna je njegova funkcija. Bomo pa v nadaljevanju to poskušali ugotoviti. Zanimiv se nam je zdel še gen MET, ki ga je v človeških možganih več, povezujemo pa ga z avtizmom. In pa še TH – sodeluje pri nastanku dopamina, ki je živčni prenašalec in sodeluje v našem nagrajevalnem sistemu. Zanj je značilno tudi, da ga osebam s Parkinsonovo boleznijo začne primanjkovati. Šimpanzi in gorile v možganih nimajo niti ene celice, ki bi vsebovala ta gen.
Raziskovalce je v preteklosti zelo zanimalo tudi, zakaj ljudje lahko govorimo, torej tvorimo besede, stavke in povedi, opice pa ne. Ugotovili so, da opice možnosti za to imajo, saj je v njihovih možganih prisoten center za govor. Nimajo pa pravih genov, pravi prof. dr. Majdič.
Pred leti so znanstveniki odkrili gen FOXP2, ki ima velik pomen za razvoj govora. Ljudje, ki ga imajo mutacijo v tem genu, imajo težave – če je večja mutacija, so duševno prizadeti, če gre za blažjo mutacijo, pa težave pri govoru. Te gen je drugačen med šimpanzi in človekom, prišlo je do strukturnih sprememb med evolucijo.
Pogovor s prof. dr. Gregorjem Majdičem z Veterinarske fakultete v Ljubljani in Medicinske fakultete v Mariboru:
Pogovor z dr. Andrejem Miguelom Souso z Univerze Yale:
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Znanstveniki so prišli do spoznanja, da lahko višja mera koncentracije, ki je potrebna pri vožnji motorja, lahko vpliva na tudi siceršnji višji nivo možganskih kognitivnih funkcij in procesiranja. Ampak – kako lahko zvok motorja zapelje naše možgane, še preden mi zapeljemo motor? Kaj se zgodi, ko v zgodbo vključimo še adrenalin? Kako ta vpliva na našo pozornost, zaznavanje in sprejemanje odločitev – predvsem tistih- nepremišljenih? O tem se bo Mojca Delač v tokratni oddaji pogovarjala s strokovnjakom za varno vožnjo in direktorjem Inštituta za civilizacijo in kulturo, Andrejem Brglezom. Se slišimo v četrtek ob 7.35 na Prvem!
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Tokrat se bomo odpravili na sladoled! Ob mislih nanj se marsikomu na obrazu nariše zadovoljen nasmeh. Pa se vam je že kdaj zgodilo, da je hladno osvežitev pospremil tudi neprijeten glavobol? Kako in zakaj se to zgodi? Vabljeni k poslušanju oddaje Možgani na dlani, nevron pred mikrofon. Gost tokratne je profesor nevrologije, dr. Peter Goadsby s King's Collega v Londonu, tudi direktor "Wellcome Trust Clinical Research Facility", torej storitve za klinične raziskave v bolnišnici King's Collega. V London ga je poklicala Mojca Delač.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Tokrat bomo naše možgane izpostavili ekstremnim razmeram in okolju, na katerega niso prilagojeni. Gremo se potapljat! Zgodovina človeškega potapljanja seže daleč nazaj, o vplivu te aktivnosti na naše telo in možgane pa je odprta še vrsta vprašanj. Kaj se dogaja z našimi možgani, ko raziskujemo vodne globine? Kako se pri tem razlikujeta potapljanje na dah in tisto s pripomočki? Kaj je samba? Na ta in druga vprašanja bo odgovarjal prof. dr. Kay Tezlaff z Univerzitetne klinike v Tübingenu v Nemčiji. V iskanje odgovorov se je potopila Mojca Delač.
Vsak dan z letalom potuje okoli 8 milijonov ljudi, ki jih je – vsaj na daljših letih – treba tudi nahraniti, kar ni lahka naloga, saj ima letalska hrana sloves slabše, neokusne hrane ali pa hrane, ki je medlega okusa. A morda za to niso nujno krive nekakovostne sestavine ali nespodobni kuharji, temveč naši možgani. Z okušalnimi brbončicami visoko nad oblaki, na letališču pustimo tudi naše običajno zaznavanje hrane in pijače. In če že omenjamo pijačo – 27 odstotkov pijač, ki jih potniki zaužijejo med potovanjem z letalom, predstavlja – ne boste verjeli – paradižnikov sok. Vabljeni na vkrcanje, na potovanje v svet možganov na letalu, kjer se dogajajo zanimive manipulacije okusov.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Junijsko druženje z našimi nevroni začenjamo z raziskovanjem, kaj se z njimi dogaja čisto na začetku – v prvih dneh, tednih in mesecih. Kakšno je najbolj dinamično obdobje razvoja možganov, kako nevroni potujejo, se povezujejo in izoblikujejo kompleksno vesolje, ki mu rečemo človeški možgani? Z nami bo asis. mag. David Gosar, z ljubljanske Pediatrične klinike. V četrtek ob 7.35 na Prvem! Pripravlja Mojca Delač.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Neveljaven email naslov