Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Letos mineva 60 let od prve izolacije in poimenovanja tega hormona, ki ga imamo vsa živa bitja
Takšno je “kemično ime” tega hormona, ki je tesno povezan z dnevom in nočjo in našimi cirkadianimi ritmi. Prvič so ga izolirali in poimenovali leta 1958.
“Kasneje so ugotovili, da se pojavlja v vseh živih organizmih, od bakterij, rastlin, nevretenčarjev do sesalcev in ljudi. Poleg češerike se sintetizira tudi v drugih celicah, predvsem pa v mrežnici in črevesju”.
Tako je pojasnila doc. dr. Daša Zupančič z Inštituta za biologijo celice, ki se je tokrat podala z nami v svet nevronov. Hormona direktno pod mikroskopom ne morejo opazovati, lahko pa opazujejo celice:
Na sliki je obkrožena češerika (epifiza, pinealna žleza)
“V češeriki sta dva tipa celic, živčne celice- astrociti in pinealociti, ki izločajo melatonin. Tako da so prav celice specializirane za to, da ga sintetizirajo. Sintetizira se iz aminokisline, na tej poti do melatonina pa je ena od vmesnih stopenj serotonin – hormon sreče”.
Serotonin se izloča podnevi, melatonin pa ponoči. Tudi zato je spalna higiena še kako pomembna.
Kot je pojasnila naša sogovornica, je o melatoninu že veliko znanega, pa tudi veliko neznanega, predvsem, kako lahko različno vpliva na različne celice:
“Tudi na celičnem nivoju so ugotovili, da je zelo močen antioksidant, lovilec prostih radikalov, zaradi česar se ga zdaj intenzivno raziskuje/…/ deloval naj bi celo ‘protirakovo’, ker pospešuje smrt rakavih celic in zavira delitve rakavih celic, po drugi strani pa stimulira delitev imunskih celic.”
Dobili smo vprašanje poslušalke, ki je slišala, da naj bi določena nadmorska višina vplivala na večje izločanje melatonina. Zato naj bi bili po manj urah spanja bolj naspani. Koliko je o tem že znanega?
“Na primer hipoksija v letalu naj bi znižala izločanje melatonina v kri, po drugi strani sem pa našla študijo, pri kateri so podgane izpostavili kratkotrajni nadmorski višini 8000 metrov – pri njih je prišlo do povišanega izločanja melatonina. Tretja študija pa je na primer opravila raziskavo o vplivu športne aktivnosti na izločanje melatonina, ne glede na nadmorsko višino, in so ugotovili, da fizična aktivnost stimulira izločanje melatonina.”
Kot je pojasnila sogovornica, nekaj podatkov o tem obstaja, nekateri so celo nasprotujoči, vse pa je zelo odvisno tudi od starosti organizma in tudi drugih dejavnosti.
V naših oddajah smo o spanju že kar nekajkrat govorili. Tudi o tem, kako neprespanost vpliva na naše možgane in kaj se dogaja V svetu sanj in kaj so Sanje, ki se jih zavedamo.
Nevroznanstveniki so seveda že kar nekaj desetletij nazaj ugotovili, da velika nadmorska višina vpliva na naše možgane, in to na več ravneh, od strukturne do funkcijske. Kaj se dogaja z našimi možganih, ko so izpostavljeni razmeram z manj kisika nam je v eni od preteklih oddaj pojasnil dr. Simon Brezovar.
474 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Letos mineva 60 let od prve izolacije in poimenovanja tega hormona, ki ga imamo vsa živa bitja
Takšno je “kemično ime” tega hormona, ki je tesno povezan z dnevom in nočjo in našimi cirkadianimi ritmi. Prvič so ga izolirali in poimenovali leta 1958.
“Kasneje so ugotovili, da se pojavlja v vseh živih organizmih, od bakterij, rastlin, nevretenčarjev do sesalcev in ljudi. Poleg češerike se sintetizira tudi v drugih celicah, predvsem pa v mrežnici in črevesju”.
Tako je pojasnila doc. dr. Daša Zupančič z Inštituta za biologijo celice, ki se je tokrat podala z nami v svet nevronov. Hormona direktno pod mikroskopom ne morejo opazovati, lahko pa opazujejo celice:
Na sliki je obkrožena češerika (epifiza, pinealna žleza)
“V češeriki sta dva tipa celic, živčne celice- astrociti in pinealociti, ki izločajo melatonin. Tako da so prav celice specializirane za to, da ga sintetizirajo. Sintetizira se iz aminokisline, na tej poti do melatonina pa je ena od vmesnih stopenj serotonin – hormon sreče”.
Serotonin se izloča podnevi, melatonin pa ponoči. Tudi zato je spalna higiena še kako pomembna.
Kot je pojasnila naša sogovornica, je o melatoninu že veliko znanega, pa tudi veliko neznanega, predvsem, kako lahko različno vpliva na različne celice:
“Tudi na celičnem nivoju so ugotovili, da je zelo močen antioksidant, lovilec prostih radikalov, zaradi česar se ga zdaj intenzivno raziskuje/…/ deloval naj bi celo ‘protirakovo’, ker pospešuje smrt rakavih celic in zavira delitve rakavih celic, po drugi strani pa stimulira delitev imunskih celic.”
Dobili smo vprašanje poslušalke, ki je slišala, da naj bi določena nadmorska višina vplivala na večje izločanje melatonina. Zato naj bi bili po manj urah spanja bolj naspani. Koliko je o tem že znanega?
“Na primer hipoksija v letalu naj bi znižala izločanje melatonina v kri, po drugi strani sem pa našla študijo, pri kateri so podgane izpostavili kratkotrajni nadmorski višini 8000 metrov – pri njih je prišlo do povišanega izločanja melatonina. Tretja študija pa je na primer opravila raziskavo o vplivu športne aktivnosti na izločanje melatonina, ne glede na nadmorsko višino, in so ugotovili, da fizična aktivnost stimulira izločanje melatonina.”
Kot je pojasnila sogovornica, nekaj podatkov o tem obstaja, nekateri so celo nasprotujoči, vse pa je zelo odvisno tudi od starosti organizma in tudi drugih dejavnosti.
V naših oddajah smo o spanju že kar nekajkrat govorili. Tudi o tem, kako neprespanost vpliva na naše možgane in kaj se dogaja V svetu sanj in kaj so Sanje, ki se jih zavedamo.
Nevroznanstveniki so seveda že kar nekaj desetletij nazaj ugotovili, da velika nadmorska višina vpliva na naše možgane, in to na več ravneh, od strukturne do funkcijske. Kaj se dogaja z našimi možganih, ko so izpostavljeni razmeram z manj kisika nam je v eni od preteklih oddaj pojasnil dr. Simon Brezovar.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Ob besedi placebo je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika pripisano ‘navidezno zdravilo’. Učinek placeba lahko brez dejanske zdravilne učinkovine pri bolnikih izzove izboljšanje stanja in obstaja že vrsta dognanj, ki potrjujejo, da ne gre zgolj za »prevaro«. Izraz placebo je bil sicer v zgodovini v uporabi že precej preden je zavil tudi v medicinsko prakso in klinične študije. Prav konec oktobra so nevroznanstveniki z Inštituta na Univerzi Northwestern v Chicagu objavili odmeven članek z zaključki, ki pomenijo nov korak naprej v razumevanju mehanizmov placeba in še več- tudi napovedovanju odziva nanj. Zakaj je to pomembno, ne samo za nevroznanost, pač pa širšo klinično prakso in razumevanje učinka placeba boste slišali v četrtek ob 7.35 na Prvem. Pojasnjuje: prof. dr. Maja Bresjanac (Inštitut za patološko fiziologijo, Medicinska fakulteta v Ljubljani). Sprašuje: Mojca Delač.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
"To sem ti pa prebral/a z obraza!" smo verjetno že vsi slišali kar nekajkrat v življenju. Pa ste že slišali za prozopagnozíjo? Izraz prihaja iz grščine, prospon pomeni "obraz", agnosia pa "ne poznati". Gre za kognitivno motnjo, ki jo nekateri preimenujejo tudi slepota za prepoznavanje obrazov. Poznavanje te okvare v zaznavanju sega že nazaj v antiko, izraz zanjo so prvič uporabili pred sedemdesetimi leti, šele v zadnjih letih pa je na področju prozopagnozije prišlo do pomembnejših spoznanj. Zakaj je prav zaznavanje obrazov posebnega, tudi za naše možgane, kaj se zgodi, če te zmožnosti nimamo in kakšen vpogled dajejo raziskave ljudi s to okvaro sodobni kognitivni nevroznanosti? Na popotovanje v svet nevronov vas Mojca Delač vabi v četrtek ob 7.35 na Prvem!
Se znate umiriti in osredotočiti samo nase in na ta trenutek? V hitrem svetu in v stresnem tempu to ni vedno enostavno, je pa zelo pomembno. O takšni usmerjeni pozornosti bomo govorili v tokratni oddaji. Kaj je čuječnost, kaj ima z našimi možgani in zakaj se pri tem lahko veliko naučimo od otrok? Pred radijskim mikrofonom se nam bo pridružila dr. Tina Bregant, pediatrinja z doktoratom iz nevrologije in seveda upamo, da tudi vi, v četrtek ob 7.35 na Prvem. Pripravlja: Mojca Delač.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Neveljaven email naslov