Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O spremenjenih stanjih zavesti, raziskavah, psihoterapevtskih potencialih in tveganjih
Iztočnica za današnjo oddajo je prav današnji datum, 19. april 1943. Na ta dan je švicarski kemik Alfred Hoffman prvič namenoma zaužil dietilamid lizergične kisline, bolje poznan kot LSD. Ker se je med to izkušnjo peljal s kolesom, se je ta dan v zgodovino zapisal kot Bicycle day oziroma Kolesarski dan.
LSD je psihedelik. Psihedeliki, v nasprotju z drugimi psihoatkivnimi snovmi, delujejo na serotoninergični sistem osrednjega živčevja. To je sistem, ki je sicer v našem osrednjem živčevju zelo pomemben; vpliva na naše čustvovanje, na spanje in na mišljenje. Ko je ta sistem moten, lahko dobimo neko novo izkušnjo, ki pa je po navadi nerealna. Takrat govorimo o spremenjenem stanju zavesti, pove profesor doktor Peter Pregelj, predstojnik Katedre za psihiatrijo ljubljanske Medicinske fakultete.
Nekatere od teh psihoaktivnih snovi delujejo na specifične receptorje, predvsem receptor A2 za serotonin. Ti receptroji se nahajajo v možganski skorji, natačneje v peti plasti možganske skorje. Tam so velike piramidne celice, ki imajo te receptorje na postsinaptični membrani. Tako prihaja ob vnosu te psihatktivne snovi do motenj v delovanju živčnih celic in do doživljanja nekih novih izkušenj.
V zadnjih dveh desetletjih so raziskave o uporabnosti psihedelikov v psihoterapiji ponovno v porastu. Trenutno je največ raziskav povezanih z možnostjo uporabe psihedelikov pri zdravljenju depresij, anksioznih motenj in posttravmatskem stresu, pove psihoterapevt Marko Vide z Inštituta za psihoterapijo Zajčja luknja.
Danes imamo na razpolago orodja, ki jih v preteklem stoletju nismo imeli in lahko zelo natančno spremljamo kaj se dogaja v možganih med psihedelično izkušnjo. V ZDA vse kaže, da bo učinkovina MDMA v nekaj letih postala legalna v sklopu psihedelične psihoterapije.
Psihedelična psihoterapija pri nas še ni možna, saj obstoječa zakonodaja, psihedelike uvršča na seznam prepovedanih drog, v skupino I. V to skupino se uvrščajo rastline in substance, ki so zelo nevarne za zdravje ljudi zaradi hudih posledic, ki jih lahko povzroči njihova zloraba.
485 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
O spremenjenih stanjih zavesti, raziskavah, psihoterapevtskih potencialih in tveganjih
Iztočnica za današnjo oddajo je prav današnji datum, 19. april 1943. Na ta dan je švicarski kemik Alfred Hoffman prvič namenoma zaužil dietilamid lizergične kisline, bolje poznan kot LSD. Ker se je med to izkušnjo peljal s kolesom, se je ta dan v zgodovino zapisal kot Bicycle day oziroma Kolesarski dan.
LSD je psihedelik. Psihedeliki, v nasprotju z drugimi psihoatkivnimi snovmi, delujejo na serotoninergični sistem osrednjega živčevja. To je sistem, ki je sicer v našem osrednjem živčevju zelo pomemben; vpliva na naše čustvovanje, na spanje in na mišljenje. Ko je ta sistem moten, lahko dobimo neko novo izkušnjo, ki pa je po navadi nerealna. Takrat govorimo o spremenjenem stanju zavesti, pove profesor doktor Peter Pregelj, predstojnik Katedre za psihiatrijo ljubljanske Medicinske fakultete.
Nekatere od teh psihoaktivnih snovi delujejo na specifične receptorje, predvsem receptor A2 za serotonin. Ti receptroji se nahajajo v možganski skorji, natačneje v peti plasti možganske skorje. Tam so velike piramidne celice, ki imajo te receptorje na postsinaptični membrani. Tako prihaja ob vnosu te psihatktivne snovi do motenj v delovanju živčnih celic in do doživljanja nekih novih izkušenj.
V zadnjih dveh desetletjih so raziskave o uporabnosti psihedelikov v psihoterapiji ponovno v porastu. Trenutno je največ raziskav povezanih z možnostjo uporabe psihedelikov pri zdravljenju depresij, anksioznih motenj in posttravmatskem stresu, pove psihoterapevt Marko Vide z Inštituta za psihoterapijo Zajčja luknja.
Danes imamo na razpolago orodja, ki jih v preteklem stoletju nismo imeli in lahko zelo natančno spremljamo kaj se dogaja v možganih med psihedelično izkušnjo. V ZDA vse kaže, da bo učinkovina MDMA v nekaj letih postala legalna v sklopu psihedelične psihoterapije.
Psihedelična psihoterapija pri nas še ni možna, saj obstoječa zakonodaja, psihedelike uvršča na seznam prepovedanih drog, v skupino I. V to skupino se uvrščajo rastline in substance, ki so zelo nevarne za zdravje ljudi zaradi hudih posledic, ki jih lahko povzroči njihova zloraba.
V oddaji Možgani na dlani smo že slišali, da poslušanje glasbe aktivira precejšen del možganov in lahko zelo pozitivno vpliva na naše počutje. Tokrat pa bomo govorili o pozitivnih učinkih ukvarjanja z glasbo – učenje igranja na inštrument namreč aktivira cele možgane, pozitivno pa vpliva tudi na druge, ne le “glasbene” sposobnosti človeka. Kako torej igranje glasbila vpliva na nas in kaj se takrat dogaja v naših možganih? Se med igranjem Claydermanove Balade za Adelino in jazz improvizacije pri obeh glasbenikih odvijajo podobni ali zelo različni možganski procesi? In kdo so glasbeni savanti? Odgovore v oddaji Možgani na dlani išče Špela Šebenik skupaj s kognitivno znanstvenico na ljubljanski Filozofski fakulteti Anko Slano Ozimič, za glasbeno spremljavo oddaje pa smo se obrnili v naš glasbeni arhiv in k radijskim kolegom: glasbenemu uredniku Mateju Jevnišku in dvema članoma našega orkestra Big Band RTV Slovenija Blažu Jurjevčiču in trobentaču Tomažu Gajštu.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Primerjamo možgane ljudi in opic ter ugotavljamo, kako zelo se razlikujemo od našega najbližjega sorodnika bonobo šimpanza.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
»Zdaj pa res neham kadit!« je zaobljuba, ki si jo je že marsikdo postavil ob novih začetkih, ne samo takole, ko se odvrti leto. In neha. In začne. In neha. In začne. Natanko tako je tudi z odvisniki od prepovedanih drog, pa pri vedenjskih odvisnostih in podobno. Prof. dr. Andrew Lawrence se skupaj z ekipo v svojem laboratoriju na Inštitutu Florey v Avstraliji ukvarja prav z omrežji, ki so povezana s temi ponovitvami. V jutranjih minutah namenjenih možganom bomo tokrat prepletli njegova raziskovalna dognanja o odvisnostih. V četrtek ob 7.35 na Prvem. Pripravlja: Mojca Delač.
V zadnji oddaji v letošnjem letu ne gledamo nazaj, ampak naprej. Prof. dr. Giampiero Leanza z Univerze v Trstu nas bo odpeljal v svet transplantacije nevronov in razložil, kako uspešne so predklinične raziskave, katera vprašanja odpirajo in zakaj transplantacija teh celic ni samo vprašanje anatomije, pač pa mnogo več? Pripravlja: Mojca Delač
Pod drobnogled bomo vzeli naše možgane ob poslušanju glasbe. Zakaj se ob poslušanju glasbe dobro počutimo, kateri deli možganov se ob tem aktivirajo, kako na nas vplivajo različne glasbene zvrsti in ali klasična glasba res spodbuja inteligenco? Slišali bomo, da ima klasična glasba res nekatere blagodejne učinke, da pa je veliko odvisno od našega lastnega glasbenega okusa in počutja. In zakaj pri nekaterih skladbah enostavno ne moremo biti pri miru? Kako glasba vpliva na naše možgane in naše počutje nam je razložila kognitivna znanstvenica na Filozofski fakulteti Anka Slana Ozimič, ki se s tem vprašanjem ukvarja v okviru Laboratorija za kognitivno nevroznanost.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Danes bomo v oddaji Možgani na dlani govorili o funkcijski nevrokirurgiji in globoki možganski stimulaciji. Sliši se zapleteno, a brez skrbi, vse bomo pojasnili oz. bo to s pomočjo doc. dr. Mitje Benedičiča, spec. nevrokirurga na Kliničnem oddelku za nevrokirurgijo ljubljanskega UKC-ja, storila Darja Pograjc. Globoka možganska stimulacija je sicer pomembna metoda pri zdravljenju gibalnih motenj kot so Parkinsonova bolezen, distonija in esencialni tremor. Operacija, pri kateri v možgane vgradijo elektrode, ki z visokofrekvenčnim električnim tokom dražijo globoke možganske strukture in vplivajo na človeške gibalne sposobnosti, je bila v Sloveniji prvič opravljena leta 2008 v mariborskem UKC. Pred tremi leti pa so z njenim rednim izvajanjem začeli tudi v Ljubljani.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Možganska kap vsako leto prizadene približno 4500 Slovencev. Petina jih zaradi te bolezni umre, preostale pa čaka dolgotrajna rehabilitacija. Kako se na bolezen odzovejo možgani, s kakšnimi mehanizmi poskušajo obnoviti ali nadomestiti izgubljene funkcije ter kaj vpliva na to, da si popolnoma opomore le 10 % bolnikov - o vsem tem v četrtkovi jutranji oddaji Možgani na dlani. Ne preslišite ob 7:35 na Prvem!
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Neveljaven email naslov