Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O spremenjenih stanjih zavesti, raziskavah, psihoterapevtskih potencialih in tveganjih
Iztočnica za današnjo oddajo je prav današnji datum, 19. april 1943. Na ta dan je švicarski kemik Alfred Hoffman prvič namenoma zaužil dietilamid lizergične kisline, bolje poznan kot LSD. Ker se je med to izkušnjo peljal s kolesom, se je ta dan v zgodovino zapisal kot Bicycle day oziroma Kolesarski dan.
LSD je psihedelik. Psihedeliki, v nasprotju z drugimi psihoatkivnimi snovmi, delujejo na serotoninergični sistem osrednjega živčevja. To je sistem, ki je sicer v našem osrednjem živčevju zelo pomemben; vpliva na naše čustvovanje, na spanje in na mišljenje. Ko je ta sistem moten, lahko dobimo neko novo izkušnjo, ki pa je po navadi nerealna. Takrat govorimo o spremenjenem stanju zavesti, pove profesor doktor Peter Pregelj, predstojnik Katedre za psihiatrijo ljubljanske Medicinske fakultete.
Nekatere od teh psihoaktivnih snovi delujejo na specifične receptorje, predvsem receptor A2 za serotonin. Ti receptroji se nahajajo v možganski skorji, natačneje v peti plasti možganske skorje. Tam so velike piramidne celice, ki imajo te receptorje na postsinaptični membrani. Tako prihaja ob vnosu te psihatktivne snovi do motenj v delovanju živčnih celic in do doživljanja nekih novih izkušenj.
V zadnjih dveh desetletjih so raziskave o uporabnosti psihedelikov v psihoterapiji ponovno v porastu. Trenutno je največ raziskav povezanih z možnostjo uporabe psihedelikov pri zdravljenju depresij, anksioznih motenj in posttravmatskem stresu, pove psihoterapevt Marko Vide z Inštituta za psihoterapijo Zajčja luknja.
Danes imamo na razpolago orodja, ki jih v preteklem stoletju nismo imeli in lahko zelo natančno spremljamo kaj se dogaja v možganih med psihedelično izkušnjo. V ZDA vse kaže, da bo učinkovina MDMA v nekaj letih postala legalna v sklopu psihedelične psihoterapije.
Psihedelična psihoterapija pri nas še ni možna, saj obstoječa zakonodaja, psihedelike uvršča na seznam prepovedanih drog, v skupino I. V to skupino se uvrščajo rastline in substance, ki so zelo nevarne za zdravje ljudi zaradi hudih posledic, ki jih lahko povzroči njihova zloraba.
485 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
O spremenjenih stanjih zavesti, raziskavah, psihoterapevtskih potencialih in tveganjih
Iztočnica za današnjo oddajo je prav današnji datum, 19. april 1943. Na ta dan je švicarski kemik Alfred Hoffman prvič namenoma zaužil dietilamid lizergične kisline, bolje poznan kot LSD. Ker se je med to izkušnjo peljal s kolesom, se je ta dan v zgodovino zapisal kot Bicycle day oziroma Kolesarski dan.
LSD je psihedelik. Psihedeliki, v nasprotju z drugimi psihoatkivnimi snovmi, delujejo na serotoninergični sistem osrednjega živčevja. To je sistem, ki je sicer v našem osrednjem živčevju zelo pomemben; vpliva na naše čustvovanje, na spanje in na mišljenje. Ko je ta sistem moten, lahko dobimo neko novo izkušnjo, ki pa je po navadi nerealna. Takrat govorimo o spremenjenem stanju zavesti, pove profesor doktor Peter Pregelj, predstojnik Katedre za psihiatrijo ljubljanske Medicinske fakultete.
Nekatere od teh psihoaktivnih snovi delujejo na specifične receptorje, predvsem receptor A2 za serotonin. Ti receptroji se nahajajo v možganski skorji, natačneje v peti plasti možganske skorje. Tam so velike piramidne celice, ki imajo te receptorje na postsinaptični membrani. Tako prihaja ob vnosu te psihatktivne snovi do motenj v delovanju živčnih celic in do doživljanja nekih novih izkušenj.
V zadnjih dveh desetletjih so raziskave o uporabnosti psihedelikov v psihoterapiji ponovno v porastu. Trenutno je največ raziskav povezanih z možnostjo uporabe psihedelikov pri zdravljenju depresij, anksioznih motenj in posttravmatskem stresu, pove psihoterapevt Marko Vide z Inštituta za psihoterapijo Zajčja luknja.
Danes imamo na razpolago orodja, ki jih v preteklem stoletju nismo imeli in lahko zelo natančno spremljamo kaj se dogaja v možganih med psihedelično izkušnjo. V ZDA vse kaže, da bo učinkovina MDMA v nekaj letih postala legalna v sklopu psihedelične psihoterapije.
Psihedelična psihoterapija pri nas še ni možna, saj obstoječa zakonodaja, psihedelike uvršča na seznam prepovedanih drog, v skupino I. V to skupino se uvrščajo rastline in substance, ki so zelo nevarne za zdravje ljudi zaradi hudih posledic, ki jih lahko povzroči njihova zloraba.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Elektrotehnično znanje in merjenje omogočata zanimiv vpogled v svet zvoka in zaznavanja zvoka
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Ker oktobra radio obeležuje devet desetletij risanja zgodb z zvokom, štiri četrtkove epizode namenjamo prav temu – možganom in zvoku. Najprej se bomo odpravili na bučno zabavo in se vprašali, kako naši možgani usmerjajo pozornost na enega sogovornika in kako je mogoče, da ob poplavi dražljajev v zelo glasni množici slišimo, če nas kdo pokliče po imenu. In po drugi strani – zakaj kdaj v mirnem okolju koga, kljub temu da je ob nas, enostavno ne slišimo, ker počnemo nekaj drugega? V četrtek ob 7.35 na Prvem! Pripravlja: Mojca Delač.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Vsem se kdaj zgodi, da pridemo v nek prostor, pa smo pozabili, po kaj smo prišli. Da odpremo omaro, pa nimamo pojma, kaj iščemo, da pozabimo ime sogovornika, ki ga sicer dobro poznamo, da imamo besedo na koncu jezika, pa se je ne spomnimo. Kdaj pa to postane težava, ker se pojavlja prepogosto in nas začne skrbeti, da je z našimi možgani nekaj narobe? O tem smo se pogovarjali z nevrologom dr. Jeremyjem Isaacsom.
Kaj visoke temperature pomenijo za naše možgane in kako skrbijo za ohlajanje
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Strah pred padcem v globino je eden najbolj ukoreninjenih v ljudeh in del našega preživetvenega nagona. Če se lotimo adrenalinskih podvigov kot je npr. bungee jumping, se zato v naših možganih odvija pravi boj. En del možganov nam pravi, da gre za nevarno situacijo in da bi bilo najbolje pobegniti. Drug del pa nas mami k skoku z obljubo o zabavnosti tega početja. Kaj vzbudi ene in kaj druge občutke boste izvedeli v četrtkovi oddaji Možgani na dlani. V možgane tistih, ki se odločijo za bungee jumping bomo pogledali ob 7:35 na Prvem.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
O tem refleksu kroži mnogo mitov, pa tudi zanimivih teorij. Koliko o zehanju že ve nevroznanost, je res nalezljivo in ali obstajajo tudi posamezniki, ki nikoli ne zehajo? Prof. dr. Simon Thompson nas je tokrat odpeljal v svet nevronov.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Neveljaven email naslov