Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Možgani in psihadeliki

19.04.2018


O spremenjenih stanjih zavesti, raziskavah, psihoterapevtskih potencialih in tveganjih

Iztočnica za današnjo oddajo je prav današnji datum, 19. april 1943. Na ta dan je švicarski kemik Alfred Hoffman prvič namenoma zaužil dietilamid lizergične kisline, bolje poznan kot LSD. Ker se je med to izkušnjo peljal s kolesom, se je ta dan v zgodovino zapisal kot Bicycle day oziroma Kolesarski dan.

LSD je psihedelik. Psihedeliki, v nasprotju z drugimi psihoatkivnimi snovmi, delujejo na serotoninergični sistem osrednjega živčevja. To je sistem, ki je sicer v našem osrednjem živčevju zelo pomemben; vpliva na naše čustvovanje, na spanje in na mišljenje. Ko je ta sistem moten, lahko dobimo neko novo izkušnjo, ki pa je po navadi nerealna. Takrat govorimo o spremenjenem stanju zavesti, pove profesor doktor Peter Pregelj, predstojnik Katedre za psihiatrijo ljubljanske Medicinske fakultete.

Nekatere od teh psihoaktivnih snovi delujejo na specifične receptorje, predvsem receptor A2 za serotonin. Ti receptroji se nahajajo v možganski skorji, natačneje v peti plasti možganske skorje. Tam so velike piramidne celice, ki imajo te receptorje na postsinaptični membrani. Tako prihaja ob vnosu te psihatktivne snovi do motenj v delovanju živčnih celic in do doživljanja nekih novih izkušenj.

V zadnjih dveh desetletjih so raziskave o uporabnosti psihedelikov v psihoterapiji ponovno v porastu. Trenutno je največ raziskav povezanih z možnostjo uporabe psihedelikov pri zdravljenju depresij, anksioznih motenj in posttravmatskem stresu, pove psihoterapevt Marko Vide z Inštituta za psihoterapijo Zajčja luknja.

Danes imamo na razpolago orodja, ki jih v preteklem stoletju nismo imeli in lahko zelo natančno spremljamo kaj se dogaja v možganih med psihedelično izkušnjo. V ZDA vse kaže, da bo učinkovina MDMA v nekaj letih postala legalna v sklopu psihedelične psihoterapije.

Psihedelična psihoterapija pri nas še ni možna, saj obstoječa zakonodaja, psihedelike uvršča na seznam prepovedanih drog, v skupino I. V to skupino se uvrščajo rastline in substance, ki so zelo nevarne za zdravje ljudi zaradi hudih posledic, ki jih lahko povzroči njihova zloraba.


Možgani na dlani

485 epizod


100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.

Možgani in psihadeliki

19.04.2018


O spremenjenih stanjih zavesti, raziskavah, psihoterapevtskih potencialih in tveganjih

Iztočnica za današnjo oddajo je prav današnji datum, 19. april 1943. Na ta dan je švicarski kemik Alfred Hoffman prvič namenoma zaužil dietilamid lizergične kisline, bolje poznan kot LSD. Ker se je med to izkušnjo peljal s kolesom, se je ta dan v zgodovino zapisal kot Bicycle day oziroma Kolesarski dan.

LSD je psihedelik. Psihedeliki, v nasprotju z drugimi psihoatkivnimi snovmi, delujejo na serotoninergični sistem osrednjega živčevja. To je sistem, ki je sicer v našem osrednjem živčevju zelo pomemben; vpliva na naše čustvovanje, na spanje in na mišljenje. Ko je ta sistem moten, lahko dobimo neko novo izkušnjo, ki pa je po navadi nerealna. Takrat govorimo o spremenjenem stanju zavesti, pove profesor doktor Peter Pregelj, predstojnik Katedre za psihiatrijo ljubljanske Medicinske fakultete.

Nekatere od teh psihoaktivnih snovi delujejo na specifične receptorje, predvsem receptor A2 za serotonin. Ti receptroji se nahajajo v možganski skorji, natačneje v peti plasti možganske skorje. Tam so velike piramidne celice, ki imajo te receptorje na postsinaptični membrani. Tako prihaja ob vnosu te psihatktivne snovi do motenj v delovanju živčnih celic in do doživljanja nekih novih izkušenj.

V zadnjih dveh desetletjih so raziskave o uporabnosti psihedelikov v psihoterapiji ponovno v porastu. Trenutno je največ raziskav povezanih z možnostjo uporabe psihedelikov pri zdravljenju depresij, anksioznih motenj in posttravmatskem stresu, pove psihoterapevt Marko Vide z Inštituta za psihoterapijo Zajčja luknja.

Danes imamo na razpolago orodja, ki jih v preteklem stoletju nismo imeli in lahko zelo natančno spremljamo kaj se dogaja v možganih med psihedelično izkušnjo. V ZDA vse kaže, da bo učinkovina MDMA v nekaj letih postala legalna v sklopu psihedelične psihoterapije.

Psihedelična psihoterapija pri nas še ni možna, saj obstoječa zakonodaja, psihedelike uvršča na seznam prepovedanih drog, v skupino I. V to skupino se uvrščajo rastline in substance, ki so zelo nevarne za zdravje ljudi zaradi hudih posledic, ki jih lahko povzroči njihova zloraba.


29.10.2015

Možgani na dlani

V tokratni rubriki rdečo preprogo pripravljamo za pomembne igralke, ki so bile dolga leta v ozadju. Za nevrone je prav gotovo slišal že vsak od nas. Kaj pa celice glija? Kaj je to? Zakaj so pomembne za naše možgane in kako delujejo? Danes je že znano, da ne opravljajo samo "gospodinjskih del" ampak imajo ključno vlogo procesih kot so hitrost dihanja, uravnavanje cikla spanje/budnosti, učenje in tvorba spomina. Od mitov o številčnosti do možganov Alberta Einsteina. Z nami bo: doc. dr. Nina Vardjan.


22.10.2015

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


15.10.2015

Možgani na Makaluju

Tokrat se odpravljamo malce višje. Glede na to, da je ravno v preteklem tednu minilo 40 let od vzpona na prvi slovenski osemtisočak, smo tokratno rubriko Možgani na dlani- nevron pred mikrofon poimenovali kar "Možgani na Makaluju". Nevroznanstveniki so seveda že kar nekaj desetletij nazaj ugotovili, da velika nadmorska višina vpliva na naše možgane, in to na več ravneh, vendar pa ostaja še mnogo odprtih vprašanj. Kaj se torej dogaja z našimi možgani, ko so izpostavljeni razmeram z manj kisika? Kakšno vlogo ima pri tem aklimatizacija in zakaj ni mogoče imeti univerzalnega pojasnila? V radijski bazni tabor smo povabili doktorja Simona Brezovarja, nevropsihologa z ljubljanske Nevrološke klinike, ki se je pred nekaj leti tudi sam podal na raziskovalni odpravi na Elbrus (5.642 m) in Muztagh Ato (7546m). Pripravlja : Mojca Delač.


08.10.2015

Možgani na dlani

Jutro. Budilka zvoni. Vstaneš in - še ves zaspan- po nesreči z mezincem na nogi udariš ob rob postelje ali pa ob trenutku nepazljivosti opečeš pri pripravi jutranje skodelice čaja. Seveda bi si želeli, da bi jutranja rutina in nadaljevanje dneva minila brez takšnih zgod in nezgod, a kaj hočemo - bolečina je del našega življenja. In kaj imajo z možgani? Kako jo ozavestijo? In kako je mogoče da človeški organ, sestavljen iz toliko živčnih celic, ne boli? Bolečina bo tudi osrednja tema letošnje konference kognitivna znanost, ki jo prinaša četrtek. Prinesel pa bo tudi rubriko Možgani na dlani- nevron pred mikrofon, tokrat torej, za dobro jutro, neboleče o bolečini!


01.10.2015

Možgani na dlani: nevron pred mikrofon

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


Stran 25 od 25
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov