Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ko žvečenje, tapkanje, klikanje, dihanje in cmokanje postanejo več kot le neprijetni
Verjetno se lahko vsak spomni zvoka, ki v določenem položaju postane moteč – na primer, glasno žvečenje, cmokanje ali pa ko se sodelavec neutrudno igra s kemičnim svinčnikom. Nekateri ljudje teh zvokov ne prenesejo, ob zvočnih sprožilcih doživijo celo fizične reakcije, kot so potenje, slabost ali pospešen srčni utrip. Dobrodošli v svetu misofonije …
Phillip Gander je nevroznanstvenik, ki se na Univerzi v Iowi ukvarja z raziskovanjem kognitivnih procesov sluha. O zvokih, ki so več kot samo neprijetni, o nevrološko-psihološki motnji, ki se ji reče misofonija, pove, da:
“Misofonija je beseda, ki izhaja iz grščine in pomeni »sovraštvo do zvoka«. Gre pa za precej nov izraz in področje, s katerim se nevroznanost ukvarja od preloma tisočletja naprej. Okoli leta 2000 je skupina raziskovalcev, ki so proučevali skupino ljudi s tinitusom, ugotovila, da imajo nekateri tudi povečano zvočno občutljivost na določene zvoke, da v njih vzbudijo precej močno reakcijo, ki ji rečemo »odziv bega in boja«. Povsem običajni zvoki pri ljudeh z misofonijo povzročijo neverjetno nelagodje, jezo in bes. In običajno gre za zvoke, ki jih ljudje ustvarjamo z usti ali nosom – žvečenje ali preprosto dihanje.”
Število študij, ki so preučevale misofonijo, lahko naštejemo na prste ene roke, motnja za zdaj ostaja veliko neraziskano polje. Zato je tudi težko oceniti, kolikšen del populacije ima omenjeno motnjo, število pa bi se lahko gibalo med 15 in 20 odstotki, kar je relativno veliko. Če vas torej izjemno moti kako nekdo žveči korenje – ali to pomeni, da imate misofonijo? Ne.
“Kot raziskovalec bi vas najprej vprašal, ali ta zvok v vas povzroči tudi druge reakcije? Da morate denimo zapustiti prostor ali celo fizično napasti človeka? No, morda vas mika, a študije kažejo, da je pri ljudeh z misofonijo prisotnih več drugih fizičnih reakcij – povečan srčni utrip, potenje in seveda povečana aktivnost v možganih, ko zaznajo zvočni sprožilec. En neprijeten zvok torej še ne pomeni, da imate misofonijo, treba je razlikovati med pretiranim odzivom na določeno skupino zvokov in med zvoki, ki so običajno neprijetni večini ljudi.”
483 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Ko žvečenje, tapkanje, klikanje, dihanje in cmokanje postanejo več kot le neprijetni
Verjetno se lahko vsak spomni zvoka, ki v določenem položaju postane moteč – na primer, glasno žvečenje, cmokanje ali pa ko se sodelavec neutrudno igra s kemičnim svinčnikom. Nekateri ljudje teh zvokov ne prenesejo, ob zvočnih sprožilcih doživijo celo fizične reakcije, kot so potenje, slabost ali pospešen srčni utrip. Dobrodošli v svetu misofonije …
Phillip Gander je nevroznanstvenik, ki se na Univerzi v Iowi ukvarja z raziskovanjem kognitivnih procesov sluha. O zvokih, ki so več kot samo neprijetni, o nevrološko-psihološki motnji, ki se ji reče misofonija, pove, da:
“Misofonija je beseda, ki izhaja iz grščine in pomeni »sovraštvo do zvoka«. Gre pa za precej nov izraz in področje, s katerim se nevroznanost ukvarja od preloma tisočletja naprej. Okoli leta 2000 je skupina raziskovalcev, ki so proučevali skupino ljudi s tinitusom, ugotovila, da imajo nekateri tudi povečano zvočno občutljivost na določene zvoke, da v njih vzbudijo precej močno reakcijo, ki ji rečemo »odziv bega in boja«. Povsem običajni zvoki pri ljudeh z misofonijo povzročijo neverjetno nelagodje, jezo in bes. In običajno gre za zvoke, ki jih ljudje ustvarjamo z usti ali nosom – žvečenje ali preprosto dihanje.”
Število študij, ki so preučevale misofonijo, lahko naštejemo na prste ene roke, motnja za zdaj ostaja veliko neraziskano polje. Zato je tudi težko oceniti, kolikšen del populacije ima omenjeno motnjo, število pa bi se lahko gibalo med 15 in 20 odstotki, kar je relativno veliko. Če vas torej izjemno moti kako nekdo žveči korenje – ali to pomeni, da imate misofonijo? Ne.
“Kot raziskovalec bi vas najprej vprašal, ali ta zvok v vas povzroči tudi druge reakcije? Da morate denimo zapustiti prostor ali celo fizično napasti človeka? No, morda vas mika, a študije kažejo, da je pri ljudeh z misofonijo prisotnih več drugih fizičnih reakcij – povečan srčni utrip, potenje in seveda povečana aktivnost v možganih, ko zaznajo zvočni sprožilec. En neprijeten zvok torej še ne pomeni, da imate misofonijo, treba je razlikovati med pretiranim odzivom na določeno skupino zvokov in med zvoki, ki so običajno neprijetni večini ljudi.”
Tokrat se odpravljamo malce višje. Glede na to, da je ravno v preteklem tednu minilo 40 let od vzpona na prvi slovenski osemtisočak, smo tokratno rubriko Možgani na dlani- nevron pred mikrofon poimenovali kar "Možgani na Makaluju". Nevroznanstveniki so seveda že kar nekaj desetletij nazaj ugotovili, da velika nadmorska višina vpliva na naše možgane, in to na več ravneh, vendar pa ostaja še mnogo odprtih vprašanj. Kaj se torej dogaja z našimi možgani, ko so izpostavljeni razmeram z manj kisika? Kakšno vlogo ima pri tem aklimatizacija in zakaj ni mogoče imeti univerzalnega pojasnila? V radijski bazni tabor smo povabili doktorja Simona Brezovarja, nevropsihologa z ljubljanske Nevrološke klinike, ki se je pred nekaj leti tudi sam podal na raziskovalni odpravi na Elbrus (5.642 m) in Muztagh Ato (7546m). Pripravlja : Mojca Delač.
Jutro. Budilka zvoni. Vstaneš in - še ves zaspan- po nesreči z mezincem na nogi udariš ob rob postelje ali pa ob trenutku nepazljivosti opečeš pri pripravi jutranje skodelice čaja. Seveda bi si želeli, da bi jutranja rutina in nadaljevanje dneva minila brez takšnih zgod in nezgod, a kaj hočemo - bolečina je del našega življenja. In kaj imajo z možgani? Kako jo ozavestijo? In kako je mogoče da človeški organ, sestavljen iz toliko živčnih celic, ne boli? Bolečina bo tudi osrednja tema letošnje konference kognitivna znanost, ki jo prinaša četrtek. Prinesel pa bo tudi rubriko Možgani na dlani- nevron pred mikrofon, tokrat torej, za dobro jutro, neboleče o bolečini!
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Neveljaven email naslov