Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tokrat o zaznavanju barv in barvni slepoti
Mnogi ste ob pogledu na barvitost letošnje jeseni najbrž pomislili – kako čudovite barve vse okoli nas! Tako kot mnogo stvari in zmožnosti, povezanih z našimi možgani, tudi barvitost vsakdana mnogokrat jemljemo kot nekaj, kar preprosto je. Ste vedeli, da zmoremo zaznavati na stotisoče različnih barvnih odtenkov? Kako zaznavamo barve in kaj se dogaja, kadar jih ne? O barvni slepoti in še čem smo se v oddaji Možgani na dlani pogovarjali z doc. dr. Manco Tekavčič Pompe z Očesne klinike UKC v Ljubljani.
Barvno slepoto je v znanstvenem članku leta 1794 prvi opisal angleški kemik John Dalton, ki je sam imel to anomalijo v zaznavanju barv. Po njem je dobila tudi izraz – daltonizem.
Ampak, da lahko razumemo barvno slepoto, moramo vedeti, kako naši možgani zaznavajo barve. Kot je pojasnila sogovornica, je “človek trikromat“, saj za zaznavanje barv in barvnih odtenkov uporablja tri vrste čepnic, ki se nahajajo v očesni mrežnici, notranjem, najbolj zaščitenem delu očesa.
S čepnice – kratkovalovne (modre)
M čepnice- srednjevalovne (zelene)
L čepnice- dolgovalovne (rdeče)
Zazvavanje barv poteka po posebni nevronski povezavi, ki ji s strokovnim izrazom pravimo tudi parvocelularna pot.
Ljudje zmoremo zaznavati na stotisoče različnih barvnih odtenkov. Evolucija je poskrbela, da so ženske v tem boljše od moških, saj so bile one tiste, ki so nabirale sadeže in skrbele za to, da je bila hrana užitna:
Moški vidnu sistem je dokazano bolj občutljiv na gibanje v prostoru, na dražljaje, ki se premikajo, kar je verjetno res povezano z lovom, medtem ko je ženski vidmi sistem filogenetsko boljši v barvnem gledanju in zato ženske zaznavamo precej več barvnih odtenkov in tudi prirojenih okvar barvnega vida pri ženskah je minimalno, praktično jih ni.
V oddaji lahko slišite več o tem, kaj se zgodi, ko pride do okvar barvnega vida, kako pogosti so primeri, ko ljudje vidijo svet črno-bel in kako naši možgani znajo poiskati “obvoze”, kadar pride do okvare barvnega vida.
Pri okvarah barvnega vida govorimo o prirojenih in pridobljenih okvarah. Prirojene, ki jim rečemo tudi anomalije v zaznavnanju barv, so dedne prek X kromosoma. Približno pri osmih odstotkih celotne populacije, večinoma moške, prihaja do okvar v barvnem vidu. V največjem deležu to pomeni le spremenjen spekter v občutljivosti ene od čepnic, najpogosteje je to M-čepnica, se pravi zaznavanje zelenih odtenkov in temu rečemo devteranomalija.
478 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Tokrat o zaznavanju barv in barvni slepoti
Mnogi ste ob pogledu na barvitost letošnje jeseni najbrž pomislili – kako čudovite barve vse okoli nas! Tako kot mnogo stvari in zmožnosti, povezanih z našimi možgani, tudi barvitost vsakdana mnogokrat jemljemo kot nekaj, kar preprosto je. Ste vedeli, da zmoremo zaznavati na stotisoče različnih barvnih odtenkov? Kako zaznavamo barve in kaj se dogaja, kadar jih ne? O barvni slepoti in še čem smo se v oddaji Možgani na dlani pogovarjali z doc. dr. Manco Tekavčič Pompe z Očesne klinike UKC v Ljubljani.
Barvno slepoto je v znanstvenem članku leta 1794 prvi opisal angleški kemik John Dalton, ki je sam imel to anomalijo v zaznavanju barv. Po njem je dobila tudi izraz – daltonizem.
Ampak, da lahko razumemo barvno slepoto, moramo vedeti, kako naši možgani zaznavajo barve. Kot je pojasnila sogovornica, je “človek trikromat“, saj za zaznavanje barv in barvnih odtenkov uporablja tri vrste čepnic, ki se nahajajo v očesni mrežnici, notranjem, najbolj zaščitenem delu očesa.
S čepnice – kratkovalovne (modre)
M čepnice- srednjevalovne (zelene)
L čepnice- dolgovalovne (rdeče)
Zazvavanje barv poteka po posebni nevronski povezavi, ki ji s strokovnim izrazom pravimo tudi parvocelularna pot.
Ljudje zmoremo zaznavati na stotisoče različnih barvnih odtenkov. Evolucija je poskrbela, da so ženske v tem boljše od moških, saj so bile one tiste, ki so nabirale sadeže in skrbele za to, da je bila hrana užitna:
Moški vidnu sistem je dokazano bolj občutljiv na gibanje v prostoru, na dražljaje, ki se premikajo, kar je verjetno res povezano z lovom, medtem ko je ženski vidmi sistem filogenetsko boljši v barvnem gledanju in zato ženske zaznavamo precej več barvnih odtenkov in tudi prirojenih okvar barvnega vida pri ženskah je minimalno, praktično jih ni.
V oddaji lahko slišite več o tem, kaj se zgodi, ko pride do okvar barvnega vida, kako pogosti so primeri, ko ljudje vidijo svet črno-bel in kako naši možgani znajo poiskati “obvoze”, kadar pride do okvare barvnega vida.
Pri okvarah barvnega vida govorimo o prirojenih in pridobljenih okvarah. Prirojene, ki jim rečemo tudi anomalije v zaznavnanju barv, so dedne prek X kromosoma. Približno pri osmih odstotkih celotne populacije, večinoma moške, prihaja do okvar v barvnem vidu. V največjem deležu to pomeni le spremenjen spekter v občutljivosti ene od čepnic, najpogosteje je to M-čepnica, se pravi zaznavanje zelenih odtenkov in temu rečemo devteranomalija.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Danes bomo v oddaji Možgani na dlani govorili o funkcijski nevrokirurgiji in globoki možganski stimulaciji. Sliši se zapleteno, a brez skrbi, vse bomo pojasnili oz. bo to s pomočjo doc. dr. Mitje Benedičiča, spec. nevrokirurga na Kliničnem oddelku za nevrokirurgijo ljubljanskega UKC-ja, storila Darja Pograjc. Globoka možganska stimulacija je sicer pomembna metoda pri zdravljenju gibalnih motenj kot so Parkinsonova bolezen, distonija in esencialni tremor. Operacija, pri kateri v možgane vgradijo elektrode, ki z visokofrekvenčnim električnim tokom dražijo globoke možganske strukture in vplivajo na človeške gibalne sposobnosti, je bila v Sloveniji prvič opravljena leta 2008 v mariborskem UKC. Pred tremi leti pa so z njenim rednim izvajanjem začeli tudi v Ljubljani.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Možganska kap vsako leto prizadene približno 4500 Slovencev. Petina jih zaradi te bolezni umre, preostale pa čaka dolgotrajna rehabilitacija. Kako se na bolezen odzovejo možgani, s kakšnimi mehanizmi poskušajo obnoviti ali nadomestiti izgubljene funkcije ter kaj vpliva na to, da si popolnoma opomore le 10 % bolnikov - o vsem tem v četrtkovi jutranji oddaji Možgani na dlani. Ne preslišite ob 7:35 na Prvem!
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Znanstveniki so prišli do spoznanja, da lahko višja mera koncentracije, ki je potrebna pri vožnji motorja, lahko vpliva na tudi siceršnji višji nivo možganskih kognitivnih funkcij in procesiranja. Ampak – kako lahko zvok motorja zapelje naše možgane, še preden mi zapeljemo motor? Kaj se zgodi, ko v zgodbo vključimo še adrenalin? Kako ta vpliva na našo pozornost, zaznavanje in sprejemanje odločitev – predvsem tistih- nepremišljenih? O tem se bo Mojca Delač v tokratni oddaji pogovarjala s strokovnjakom za varno vožnjo in direktorjem Inštituta za civilizacijo in kulturo, Andrejem Brglezom. Se slišimo v četrtek ob 7.35 na Prvem!
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Neveljaven email naslov