Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tokrat o zaznavanju barv in barvni slepoti
Mnogi ste ob pogledu na barvitost letošnje jeseni najbrž pomislili – kako čudovite barve vse okoli nas! Tako kot mnogo stvari in zmožnosti, povezanih z našimi možgani, tudi barvitost vsakdana mnogokrat jemljemo kot nekaj, kar preprosto je. Ste vedeli, da zmoremo zaznavati na stotisoče različnih barvnih odtenkov? Kako zaznavamo barve in kaj se dogaja, kadar jih ne? O barvni slepoti in še čem smo se v oddaji Možgani na dlani pogovarjali z doc. dr. Manco Tekavčič Pompe z Očesne klinike UKC v Ljubljani.
Barvno slepoto je v znanstvenem članku leta 1794 prvi opisal angleški kemik John Dalton, ki je sam imel to anomalijo v zaznavanju barv. Po njem je dobila tudi izraz – daltonizem.
Ampak, da lahko razumemo barvno slepoto, moramo vedeti, kako naši možgani zaznavajo barve. Kot je pojasnila sogovornica, je “človek trikromat“, saj za zaznavanje barv in barvnih odtenkov uporablja tri vrste čepnic, ki se nahajajo v očesni mrežnici, notranjem, najbolj zaščitenem delu očesa.
S čepnice – kratkovalovne (modre)
M čepnice- srednjevalovne (zelene)
L čepnice- dolgovalovne (rdeče)
Zazvavanje barv poteka po posebni nevronski povezavi, ki ji s strokovnim izrazom pravimo tudi parvocelularna pot.
Ljudje zmoremo zaznavati na stotisoče različnih barvnih odtenkov. Evolucija je poskrbela, da so ženske v tem boljše od moških, saj so bile one tiste, ki so nabirale sadeže in skrbele za to, da je bila hrana užitna:
Moški vidnu sistem je dokazano bolj občutljiv na gibanje v prostoru, na dražljaje, ki se premikajo, kar je verjetno res povezano z lovom, medtem ko je ženski vidmi sistem filogenetsko boljši v barvnem gledanju in zato ženske zaznavamo precej več barvnih odtenkov in tudi prirojenih okvar barvnega vida pri ženskah je minimalno, praktično jih ni.
V oddaji lahko slišite več o tem, kaj se zgodi, ko pride do okvar barvnega vida, kako pogosti so primeri, ko ljudje vidijo svet črno-bel in kako naši možgani znajo poiskati “obvoze”, kadar pride do okvare barvnega vida.
Pri okvarah barvnega vida govorimo o prirojenih in pridobljenih okvarah. Prirojene, ki jim rečemo tudi anomalije v zaznavnanju barv, so dedne prek X kromosoma. Približno pri osmih odstotkih celotne populacije, večinoma moške, prihaja do okvar v barvnem vidu. V največjem deležu to pomeni le spremenjen spekter v občutljivosti ene od čepnic, najpogosteje je to M-čepnica, se pravi zaznavanje zelenih odtenkov in temu rečemo devteranomalija.
478 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Tokrat o zaznavanju barv in barvni slepoti
Mnogi ste ob pogledu na barvitost letošnje jeseni najbrž pomislili – kako čudovite barve vse okoli nas! Tako kot mnogo stvari in zmožnosti, povezanih z našimi možgani, tudi barvitost vsakdana mnogokrat jemljemo kot nekaj, kar preprosto je. Ste vedeli, da zmoremo zaznavati na stotisoče različnih barvnih odtenkov? Kako zaznavamo barve in kaj se dogaja, kadar jih ne? O barvni slepoti in še čem smo se v oddaji Možgani na dlani pogovarjali z doc. dr. Manco Tekavčič Pompe z Očesne klinike UKC v Ljubljani.
Barvno slepoto je v znanstvenem članku leta 1794 prvi opisal angleški kemik John Dalton, ki je sam imel to anomalijo v zaznavanju barv. Po njem je dobila tudi izraz – daltonizem.
Ampak, da lahko razumemo barvno slepoto, moramo vedeti, kako naši možgani zaznavajo barve. Kot je pojasnila sogovornica, je “človek trikromat“, saj za zaznavanje barv in barvnih odtenkov uporablja tri vrste čepnic, ki se nahajajo v očesni mrežnici, notranjem, najbolj zaščitenem delu očesa.
S čepnice – kratkovalovne (modre)
M čepnice- srednjevalovne (zelene)
L čepnice- dolgovalovne (rdeče)
Zazvavanje barv poteka po posebni nevronski povezavi, ki ji s strokovnim izrazom pravimo tudi parvocelularna pot.
Ljudje zmoremo zaznavati na stotisoče različnih barvnih odtenkov. Evolucija je poskrbela, da so ženske v tem boljše od moških, saj so bile one tiste, ki so nabirale sadeže in skrbele za to, da je bila hrana užitna:
Moški vidnu sistem je dokazano bolj občutljiv na gibanje v prostoru, na dražljaje, ki se premikajo, kar je verjetno res povezano z lovom, medtem ko je ženski vidmi sistem filogenetsko boljši v barvnem gledanju in zato ženske zaznavamo precej več barvnih odtenkov in tudi prirojenih okvar barvnega vida pri ženskah je minimalno, praktično jih ni.
V oddaji lahko slišite več o tem, kaj se zgodi, ko pride do okvar barvnega vida, kako pogosti so primeri, ko ljudje vidijo svet črno-bel in kako naši možgani znajo poiskati “obvoze”, kadar pride do okvare barvnega vida.
Pri okvarah barvnega vida govorimo o prirojenih in pridobljenih okvarah. Prirojene, ki jim rečemo tudi anomalije v zaznavnanju barv, so dedne prek X kromosoma. Približno pri osmih odstotkih celotne populacije, večinoma moške, prihaja do okvar v barvnem vidu. V največjem deležu to pomeni le spremenjen spekter v občutljivosti ene od čepnic, najpogosteje je to M-čepnica, se pravi zaznavanje zelenih odtenkov in temu rečemo devteranomalija.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Kdaj ste se nazadnje v hipu in brez razmisleka za nekaj odločili in kmalu ugotovili, da je bila odločitev prava? Da ste na primer kupili darilo za osebo, za katerega ste imeli občutek, da bo pravo, in je res bilo tako? Da ste zavili v drugo ulico kot sicer in tam dobili prosto parkirno mesto? Da ste razvozlali težko matematično enačbo ali prepoznali lažen nasmeh na obrazu človeka, s katerim ste se pogovarjali? Nekateri manjkrat, drugi večkrat sledijo svoji intuiciji, šestemu čutu, občutku v drobovju … Slovenci tudi radi rečemo, da nekaj čutimo na vodi, govorci angleščine pa “gut feeling”, a ne glede na to, s katerim delom telesa povezujemo intuicijo, se ta dogaja v možganih. Gre za vez med zavednim in nezavednim delom našega uma, pravi psiholog in nevroznanstvenik dr. Joel Pearson iz Avstralije, ki se na Univerzi New South Wales v Sydneyu ukvarja prav z raziskovanjem intuicije. Več o intuiciji in možganih v četrtek ob 7.35 na Prvem.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Ob besedi placebo je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika pripisano ‘navidezno zdravilo’. Učinek placeba lahko brez dejanske zdravilne učinkovine pri bolnikih izzove izboljšanje stanja in obstaja že vrsta dognanj, ki potrjujejo, da ne gre zgolj za »prevaro«. Izraz placebo je bil sicer v zgodovini v uporabi že precej preden je zavil tudi v medicinsko prakso in klinične študije. Prav konec oktobra so nevroznanstveniki z Inštituta na Univerzi Northwestern v Chicagu objavili odmeven članek z zaključki, ki pomenijo nov korak naprej v razumevanju mehanizmov placeba in še več- tudi napovedovanju odziva nanj. Zakaj je to pomembno, ne samo za nevroznanost, pač pa širšo klinično prakso in razumevanje učinka placeba boste slišali v četrtek ob 7.35 na Prvem. Pojasnjuje: prof. dr. Maja Bresjanac (Inštitut za patološko fiziologijo, Medicinska fakulteta v Ljubljani). Sprašuje: Mojca Delač.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Neveljaven email naslov