Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tokrat o zaznavanju barv in barvni slepoti
Mnogi ste ob pogledu na barvitost letošnje jeseni najbrž pomislili – kako čudovite barve vse okoli nas! Tako kot mnogo stvari in zmožnosti, povezanih z našimi možgani, tudi barvitost vsakdana mnogokrat jemljemo kot nekaj, kar preprosto je. Ste vedeli, da zmoremo zaznavati na stotisoče različnih barvnih odtenkov? Kako zaznavamo barve in kaj se dogaja, kadar jih ne? O barvni slepoti in še čem smo se v oddaji Možgani na dlani pogovarjali z doc. dr. Manco Tekavčič Pompe z Očesne klinike UKC v Ljubljani.
Barvno slepoto je v znanstvenem članku leta 1794 prvi opisal angleški kemik John Dalton, ki je sam imel to anomalijo v zaznavanju barv. Po njem je dobila tudi izraz – daltonizem.
Ampak, da lahko razumemo barvno slepoto, moramo vedeti, kako naši možgani zaznavajo barve. Kot je pojasnila sogovornica, je “človek trikromat“, saj za zaznavanje barv in barvnih odtenkov uporablja tri vrste čepnic, ki se nahajajo v očesni mrežnici, notranjem, najbolj zaščitenem delu očesa.
S čepnice – kratkovalovne (modre)
M čepnice- srednjevalovne (zelene)
L čepnice- dolgovalovne (rdeče)
Zazvavanje barv poteka po posebni nevronski povezavi, ki ji s strokovnim izrazom pravimo tudi parvocelularna pot.
Ljudje zmoremo zaznavati na stotisoče različnih barvnih odtenkov. Evolucija je poskrbela, da so ženske v tem boljše od moških, saj so bile one tiste, ki so nabirale sadeže in skrbele za to, da je bila hrana užitna:
Moški vidnu sistem je dokazano bolj občutljiv na gibanje v prostoru, na dražljaje, ki se premikajo, kar je verjetno res povezano z lovom, medtem ko je ženski vidmi sistem filogenetsko boljši v barvnem gledanju in zato ženske zaznavamo precej več barvnih odtenkov in tudi prirojenih okvar barvnega vida pri ženskah je minimalno, praktično jih ni.
V oddaji lahko slišite več o tem, kaj se zgodi, ko pride do okvar barvnega vida, kako pogosti so primeri, ko ljudje vidijo svet črno-bel in kako naši možgani znajo poiskati “obvoze”, kadar pride do okvare barvnega vida.
Pri okvarah barvnega vida govorimo o prirojenih in pridobljenih okvarah. Prirojene, ki jim rečemo tudi anomalije v zaznavnanju barv, so dedne prek X kromosoma. Približno pri osmih odstotkih celotne populacije, večinoma moške, prihaja do okvar v barvnem vidu. V največjem deležu to pomeni le spremenjen spekter v občutljivosti ene od čepnic, najpogosteje je to M-čepnica, se pravi zaznavanje zelenih odtenkov in temu rečemo devteranomalija.
483 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Tokrat o zaznavanju barv in barvni slepoti
Mnogi ste ob pogledu na barvitost letošnje jeseni najbrž pomislili – kako čudovite barve vse okoli nas! Tako kot mnogo stvari in zmožnosti, povezanih z našimi možgani, tudi barvitost vsakdana mnogokrat jemljemo kot nekaj, kar preprosto je. Ste vedeli, da zmoremo zaznavati na stotisoče različnih barvnih odtenkov? Kako zaznavamo barve in kaj se dogaja, kadar jih ne? O barvni slepoti in še čem smo se v oddaji Možgani na dlani pogovarjali z doc. dr. Manco Tekavčič Pompe z Očesne klinike UKC v Ljubljani.
Barvno slepoto je v znanstvenem članku leta 1794 prvi opisal angleški kemik John Dalton, ki je sam imel to anomalijo v zaznavanju barv. Po njem je dobila tudi izraz – daltonizem.
Ampak, da lahko razumemo barvno slepoto, moramo vedeti, kako naši možgani zaznavajo barve. Kot je pojasnila sogovornica, je “človek trikromat“, saj za zaznavanje barv in barvnih odtenkov uporablja tri vrste čepnic, ki se nahajajo v očesni mrežnici, notranjem, najbolj zaščitenem delu očesa.
S čepnice – kratkovalovne (modre)
M čepnice- srednjevalovne (zelene)
L čepnice- dolgovalovne (rdeče)
Zazvavanje barv poteka po posebni nevronski povezavi, ki ji s strokovnim izrazom pravimo tudi parvocelularna pot.
Ljudje zmoremo zaznavati na stotisoče različnih barvnih odtenkov. Evolucija je poskrbela, da so ženske v tem boljše od moških, saj so bile one tiste, ki so nabirale sadeže in skrbele za to, da je bila hrana užitna:
Moški vidnu sistem je dokazano bolj občutljiv na gibanje v prostoru, na dražljaje, ki se premikajo, kar je verjetno res povezano z lovom, medtem ko je ženski vidmi sistem filogenetsko boljši v barvnem gledanju in zato ženske zaznavamo precej več barvnih odtenkov in tudi prirojenih okvar barvnega vida pri ženskah je minimalno, praktično jih ni.
V oddaji lahko slišite več o tem, kaj se zgodi, ko pride do okvar barvnega vida, kako pogosti so primeri, ko ljudje vidijo svet črno-bel in kako naši možgani znajo poiskati “obvoze”, kadar pride do okvare barvnega vida.
Pri okvarah barvnega vida govorimo o prirojenih in pridobljenih okvarah. Prirojene, ki jim rečemo tudi anomalije v zaznavnanju barv, so dedne prek X kromosoma. Približno pri osmih odstotkih celotne populacije, večinoma moške, prihaja do okvar v barvnem vidu. V največjem deležu to pomeni le spremenjen spekter v občutljivosti ene od čepnic, najpogosteje je to M-čepnica, se pravi zaznavanje zelenih odtenkov in temu rečemo devteranomalija.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Znanstveniki so prišli do spoznanja, da lahko višja mera koncentracije, ki je potrebna pri vožnji motorja, lahko vpliva na tudi siceršnji višji nivo možganskih kognitivnih funkcij in procesiranja. Ampak – kako lahko zvok motorja zapelje naše možgane, še preden mi zapeljemo motor? Kaj se zgodi, ko v zgodbo vključimo še adrenalin? Kako ta vpliva na našo pozornost, zaznavanje in sprejemanje odločitev – predvsem tistih- nepremišljenih? O tem se bo Mojca Delač v tokratni oddaji pogovarjala s strokovnjakom za varno vožnjo in direktorjem Inštituta za civilizacijo in kulturo, Andrejem Brglezom. Se slišimo v četrtek ob 7.35 na Prvem!
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Tokrat se bomo odpravili na sladoled! Ob mislih nanj se marsikomu na obrazu nariše zadovoljen nasmeh. Pa se vam je že kdaj zgodilo, da je hladno osvežitev pospremil tudi neprijeten glavobol? Kako in zakaj se to zgodi? Vabljeni k poslušanju oddaje Možgani na dlani, nevron pred mikrofon. Gost tokratne je profesor nevrologije, dr. Peter Goadsby s King's Collega v Londonu, tudi direktor "Wellcome Trust Clinical Research Facility", torej storitve za klinične raziskave v bolnišnici King's Collega. V London ga je poklicala Mojca Delač.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Tokrat bomo naše možgane izpostavili ekstremnim razmeram in okolju, na katerega niso prilagojeni. Gremo se potapljat! Zgodovina človeškega potapljanja seže daleč nazaj, o vplivu te aktivnosti na naše telo in možgane pa je odprta še vrsta vprašanj. Kaj se dogaja z našimi možgani, ko raziskujemo vodne globine? Kako se pri tem razlikujeta potapljanje na dah in tisto s pripomočki? Kaj je samba? Na ta in druga vprašanja bo odgovarjal prof. dr. Kay Tezlaff z Univerzitetne klinike v Tübingenu v Nemčiji. V iskanje odgovorov se je potopila Mojca Delač.
Vsak dan z letalom potuje okoli 8 milijonov ljudi, ki jih je – vsaj na daljših letih – treba tudi nahraniti, kar ni lahka naloga, saj ima letalska hrana sloves slabše, neokusne hrane ali pa hrane, ki je medlega okusa. A morda za to niso nujno krive nekakovostne sestavine ali nespodobni kuharji, temveč naši možgani. Z okušalnimi brbončicami visoko nad oblaki, na letališču pustimo tudi naše običajno zaznavanje hrane in pijače. In če že omenjamo pijačo – 27 odstotkov pijač, ki jih potniki zaužijejo med potovanjem z letalom, predstavlja – ne boste verjeli – paradižnikov sok. Vabljeni na vkrcanje, na potovanje v svet možganov na letalu, kjer se dogajajo zanimive manipulacije okusov.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Junijsko druženje z našimi nevroni začenjamo z raziskovanjem, kaj se z njimi dogaja čisto na začetku – v prvih dneh, tednih in mesecih. Kakšno je najbolj dinamično obdobje razvoja možganov, kako nevroni potujejo, se povezujejo in izoblikujejo kompleksno vesolje, ki mu rečemo človeški možgani? Z nami bo asis. mag. David Gosar, z ljubljanske Pediatrične klinike. V četrtek ob 7.35 na Prvem! Pripravlja Mojca Delač.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Neveljaven email naslov