Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sliši se vabljivo, a ljudje s sindromom prirojene neobčutljivosti na bolečino se spopadajo s številnimi nevarnostmi
Si predstavljate življenje brez bolečine? Večina bi najbrž v hipu in brez pomisleka odgovorila – seveda! Ampak če pomislite še enkrat … Kako bi bilo? Če bi popili vrelo vodo in sploh ničesar čutili, si pri nogometu poškodovali nogo, pa tekli naprej, ali se kako drugače poškodovali? Bolečina je ključna za naše preživetje, saj se zaradi nje izogibamo nevarnim dražljajem. Obstajajo pa tudi posamezniki, ki fizične bolečine v resnici ne čutijo. V tokratni epizodi smo govorili o prirojeni neobčutljivosti na bolečino. Ta zelo redek sindrom raziskuje prof. dr. John Wood, direktor skupine za molekularno nocicepcijo na Wolfsonovemu inštitutu za biomedicinske raziskave na Univerzi UCL v Londonu.
Jasno je, da ima bolečina pomembno vlogo, da nas varuje pred poškodbami. Včeraj sem na primer govoril s klinikom, ki je analiziral veliko število ljudi s sindromom prirojene neobčutljivosti na bolečino, in rekel mi je, da približno 90 odstotkov moških s tem sindromom ne dočaka dvajsetega leta starosti, ker se poškodujejo in na koncu tudi ubijejo. Ženskam gre nekoliko bolje, zaradi bolj previdnega načina življenja. Ampak vse to govori o tem, da se ti ob odsotnosti bolečine lahko zgodi veliko slabega.
Če gremo na izlet v naše periferno živčevje in možgane – kaj se tam dogaja pri ljudeh, ki so neobčutljivi na bolečino?
Po vsem telesu imamo periferne živce in ko se tkivo poškoduje, pošljejo signale našim možganom. Še vedno pravzaprav ne razumemo čisto, kje v možganih pride do teh zaznav bolečine. To je še skrivnost. Če pa uporabimo znana zdravila, recimo ta, ki jih uporabljajo zobozdravniki, da omrtvičijo živce, lahko blokiramo bolečino v vseh razmerah. Ta informacija iz perifernega živčevja je torej tisto, kar se mora zgoditi, da občutimo bolečino. Izkaže se, da je veliko mutacij pri neobčutljivosti za bolečino, povezanih s proteini, ki so prisotni v teh perifernih živcih.
In če se navadno bolečino trudimo omiliti, ali jo pri ljudeh s to sindromom lahko spodbudijo? Se naši možgani lahko naučijo, da boli?
Znanje genetike uporabljamo, da raziskujemo mehanizem. Izkaže se, da imajo ljudje, ki ne čutijo bolečine, močan odziv svojega endogenega opioidnega sistema. V telesu imajo molekule, ki so kot morfij, ki so pri njih zelo aktivne. Zato jim damo zdravilo, ki blokira signaliziranje teh opioidov. To smo recimo naredili pri gospe, ki je po tem lahko občutila nekaj bolečine. To je bilo neverjetno. Ko pa ljudi, ki ne čutijo bolečine, vprašamo, ali bi jo radi čutili, pravijo, čeprav jih skrbi za potomce: »Ne, ne, je že vredu!«
474 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Sliši se vabljivo, a ljudje s sindromom prirojene neobčutljivosti na bolečino se spopadajo s številnimi nevarnostmi
Si predstavljate življenje brez bolečine? Večina bi najbrž v hipu in brez pomisleka odgovorila – seveda! Ampak če pomislite še enkrat … Kako bi bilo? Če bi popili vrelo vodo in sploh ničesar čutili, si pri nogometu poškodovali nogo, pa tekli naprej, ali se kako drugače poškodovali? Bolečina je ključna za naše preživetje, saj se zaradi nje izogibamo nevarnim dražljajem. Obstajajo pa tudi posamezniki, ki fizične bolečine v resnici ne čutijo. V tokratni epizodi smo govorili o prirojeni neobčutljivosti na bolečino. Ta zelo redek sindrom raziskuje prof. dr. John Wood, direktor skupine za molekularno nocicepcijo na Wolfsonovemu inštitutu za biomedicinske raziskave na Univerzi UCL v Londonu.
Jasno je, da ima bolečina pomembno vlogo, da nas varuje pred poškodbami. Včeraj sem na primer govoril s klinikom, ki je analiziral veliko število ljudi s sindromom prirojene neobčutljivosti na bolečino, in rekel mi je, da približno 90 odstotkov moških s tem sindromom ne dočaka dvajsetega leta starosti, ker se poškodujejo in na koncu tudi ubijejo. Ženskam gre nekoliko bolje, zaradi bolj previdnega načina življenja. Ampak vse to govori o tem, da se ti ob odsotnosti bolečine lahko zgodi veliko slabega.
Če gremo na izlet v naše periferno živčevje in možgane – kaj se tam dogaja pri ljudeh, ki so neobčutljivi na bolečino?
Po vsem telesu imamo periferne živce in ko se tkivo poškoduje, pošljejo signale našim možganom. Še vedno pravzaprav ne razumemo čisto, kje v možganih pride do teh zaznav bolečine. To je še skrivnost. Če pa uporabimo znana zdravila, recimo ta, ki jih uporabljajo zobozdravniki, da omrtvičijo živce, lahko blokiramo bolečino v vseh razmerah. Ta informacija iz perifernega živčevja je torej tisto, kar se mora zgoditi, da občutimo bolečino. Izkaže se, da je veliko mutacij pri neobčutljivosti za bolečino, povezanih s proteini, ki so prisotni v teh perifernih živcih.
In če se navadno bolečino trudimo omiliti, ali jo pri ljudeh s to sindromom lahko spodbudijo? Se naši možgani lahko naučijo, da boli?
Znanje genetike uporabljamo, da raziskujemo mehanizem. Izkaže se, da imajo ljudje, ki ne čutijo bolečine, močan odziv svojega endogenega opioidnega sistema. V telesu imajo molekule, ki so kot morfij, ki so pri njih zelo aktivne. Zato jim damo zdravilo, ki blokira signaliziranje teh opioidov. To smo recimo naredili pri gospe, ki je po tem lahko občutila nekaj bolečine. To je bilo neverjetno. Ko pa ljudi, ki ne čutijo bolečine, vprašamo, ali bi jo radi čutili, pravijo, čeprav jih skrbi za potomce: »Ne, ne, je že vredu!«
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.
V trgovini stojite pred dobro založeno polico s šamponi za lase, vendar med njimi ni vašega najljubšega. Ker si boste lase vseeno morali umiti, časa, da bi šli drugam, pa nimate, se boste morali odločiti, ali bi raje vzeli šampon, ki lasem daje sijaj, tistega, ki jih regenerira ali jim da volumen, tistega, ki je namenjen barvanim lasem, ali tistega, zaradi katerega bodo lasje po obljubah izdelovalca rasli hitreje. Tovrstne odločitve so sestavni del našega življenja. Nekatere so lažje, skoraj avtomatske, druge težje. Pri nekaterih je jasno, kaj je pravilno, pri drugih niti najmanj. O spopadih, ki divjajo v naših možganih, ko se moramo odločiti, z Uršo Bernardič, ki je po koncu študija biopsihologije in magisterija iz vedenjske nevroznanosti doktorska asitentka na Univerzi v Ženevi.
V zadnji avgustovski epizodi oddaje bomo naše možgane znova odpeljali – na morje. Zakaj mnoge ljudi ta neskončna modrina pomirja in pomeni svobodo? Kaj se dogaja z našimi nevronskimi omrežji, če od poletja pričakujemo “preveč” in se v resnici nismo odpočili? In kako se čim bolj pripraviti na urnike in vse obveznosti, ki nas iz poletne umirjenosti znova odpeljejo v jesenski delovni ritem? Psihologinja dr. Maja Smrdu gre z nami na četrtkovi jutranji potep in upamo, da tudi vi, ob 7.35 na Prvem. Pripravlja: Mojca Delač.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.
Ste redno fizično aktivni? Poskrbite za zdrav duh v zdravem telesu in rekreacijo? Se raje odločite za stopnice ali za dvigalo? Avtobus ali hojo? Film ali tek? Takih odločitev je seveda veliko v vseh letnih časih, tudi poleti. V tokratni epizodi bo Mojca raziskovala, zakaj je včasih »tako preprosto biti len«, čeprav vemo, da je telesna dejavnost dobra za nas. Kajpada se velik del odgovora skriva – v človeških možganih. Več o tem v četrtek ob 7.35 na Prvem. Z nami bo nevroznanstvenik dr. Matthieu Boisgontier.
V prvi avgustovski epizodi bomo znova bližje morju. Pravzaprav gremo kar – na morje. S plovilom. Se je tudi vam že kdaj v radost plovbe in odkrivanja neskončne modrine vmešala – morska bolezen? Ko se nam, dobesedno, zamajejo tla pod nogami in obide neznanska slabost. Kako se s tem spopadajo naši možgani? V četrtek ob 7.35 na Prvem.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.
Tokrat bomo odpotovali v svet vidnega zaznavanja. Ko potujete, berete knjige na plaži, opazujete svet in mimoidoče ali se v novih krajih ravnate po zemljevidu, se vam zdi vse to, če dobro vidite, preprosto. Kaj pa ljudje, ki ne vidijo? Kako jim pri tem pomagajo tip in druga čutila? To smo povprašali doc. dr. Manco Tekavčič Pompe z očesne klinike Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Oddajo je pripravila Mojca Delač.
Če nam kdo omeni komarje, se najbrž najprej spomnimo na neprijetni zvok njihovega brenčanja in neljuba poletna bližnja srečanja. Medtem ko se jezimo nanje, pa redkeje pomislimo na njihove možgane. Imajo možgani komarjev kaj skupnega s človeškimi? Koliko je že znanega o njih in zakaj je tako pomembno, da razumemo njihovo nevrobiologijo? O tem v četrtek ob 7.35 na Prvem. Oddajo pripravlja Mojca Delač.
Poletje je čas, ko se zdi, da se stres vsaj malo odpravi na počitnice in je zjutraj lažje vstati. Četudi zaradi takšnih ali drugačnih razlogov ne gremo na oddih ali si ne moremo privoščiti dopusta, se po navadi ob dolgih dnevih vsaj malo otresemo skrbi kje na svežem zraku. Kako pa to obdobje vpliva na naša nevronska omrežja, če se spopadajo z depresijo? Ob omembi sezonske depresije ponavadi pomislimo na temne, hladne zimske dneve, kaj pa poletni čas? O tem v četrtek ob 7.35 na Prvem! Odgovarja : dr. Lilijana Šprah, Pripravlja: Mojca Delač
Če omenim Proustove magdalenice, verjetno že brskate po spominu in v možganih iščete predalček z naslovom »Šolsko znanje«. Ta grižljaj peciva – magdalenica pomočena v čaj – je namreč ena bolj prepoznavnih metafor v svetovni književnosti. Darja Pograjc ni raziskovala književnosti, ampak je ta Proustov občutek varnosti in spomin na otroštvo, ki ga je priklical grižljaj peciva, iskala v glasbi. Saj veste, ko na radiu zavrtijo pesem, ki je že leta in leta niste slišali, pa vas v trenutku odpelje na točno določen kraj ali v točno določen čas v življenju, ob tem pa vas preplavijo čustva, ki so vas preplavila takrat. Možgani na dlani tokrat v sodelovanju z Diano Omigie, predavateljico z Oddelka za psihologijo na Goldsmiths, University of London, in Johnatanom Ayerstom, doktorskim študentom psihologije glasbe, ki v svoji doktorski nalogi preučuje psihološki vidik glasbene improvizacije, kjer se precej naslanja ravno na povezavo s Proustom.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.
Nevrobiološke raziskave so ponudile veliko spoznanj o vzrokih in posledicah izgorevanja, pravi dr. Andreja Pšeničny, s katero tokrat potujemo v svet naših omrežij. Psihoterapevte seveda še zlasti zanima tako imenovana nevrobiološka ranljivost, zaradi katere začnejo določeni ljudje v določenih okoliščinah izgorevati. Tudi o tem v četrtkovih jutranjih minutah za možgane, v katerih bomo med drugim izvedeli, kaj je to adrenalna izgorelost, kakšna je razlika med izgorelostjo in delovno izčrpanostjo in kako se naši možgani oziroma celoten organizem zaščiti pred popolno izčrpanostjo in drugimi simptomi izgorelosti. Se slišimo v četrtek ob 7.35 na Prvem!
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.
V Ljubljani je minuli teden potekala mednarodna konferenca »Avtizem v prvih letih življenja«, na kateri je bila glavna govornica dr. Hanna Alonim iz Izraela, ena od vodilnih svetovnih strokovnjakinj za avtizem v najzgodnejšem obdobju življenja. Skupaj z njo bomo pogledali v nevrobiološko podstat tega spektra motenj, poizvedeli kaj ima z njo tehnologija in epigenetika ter tudi zakaj je tako pomembno, da se tveganje za avtizem odkrije čimprej v razvoju otroka. Pripravlja: Mojca Delač.
V tokratni epizodi znova plujemo v svet demence, a tokrat – malo drugače. Kje sem ostala? je predstava, pri kateri sta avtorici na odrske deske prelili izkušnje z zgodbama svojih babic. Po podatkih organizacije Alzehimer’s Diesease International predstavlja demenca enega od najpomembnejših globalnih zdravstvenih in socialnih problemov 21. stoletja. Diagnoza je še vedno prepogosto postavljena prepozno, tudi zaradi stigme, ki še vedno obstaja. O prepletanju umetnosti in znanosti ter o izkušnjah z življenjem in odnosi, v katere poseže demenca, v četrtek ob 7.35 na Prvem!
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.
V tokratni epizodi bomo odgovorili na vprašanje: Kaj se dogaja z našimi možgani, ko omedlimo? Sinkopa je prehodna, kratkotrajna izguba zavesti. Možgani so za svoje delovanje v vsakem trenutku odvisni od dotoka sveže krvi. Lahko pa se zgodi, da zaradi različnih razlogov pride do zmanjšanja te prekrvavitve. O mehanizmih sinkope, vzrokih in tudi o tem, kaj lahko storimo, če opazimo opozorilne znake, nam bo povedala prof. dr. Maja Bresjanac. V svet nevronov in omedlevice zavijamo v četrtek ob 7.35 na Prvem! Pripravlja: Mojca Delač.
Neveljaven email naslov