David Mzee je bil pred dobrimi devetimi leti tik pred diplomo za učitelja športne vzgoje, ko mu je nesreča med gimnastiko spremenila življenje. Dobro se spomni 9. novembra leta 2010, ko se je zbudil v bolnišnični postelji in se ni mogel premikati. Z neverjetno voljo, napredkom raziskav in tehnologije ter ob pomoči čudovitega sveta nevroplastičnosti možganov je njegova zgodba zdaj drugačna. O tem bo pripovedoval v četrtek ob 7.35 na Prvem! Pripravlja: Mojca Delač.

David Mzee je paraplegik. Razvoj tehnologije in znanj o možganih mu odpira nove možnosti. S pomočjo elektrod lahko hodi.

David Mzee je bil pred dobrimi devetimi leti tik pred diplomo za učitelja športne vzgoje, ko mu je nesreča med gimnastiko spremenila življenje. Dobro se spomni 9. novembra leta 2010, ko se je zbudil v bolnišnični postelji in se ni mogel premikati.

Ležal sem v bolnišnici, bilo je jutro po operaciji. Ničesar nisem mogel premikati. Zgodila se mi je nora nesreča, ki mi je resnično spremenila življenje. Potem pa je bilo fantastično srečati ekipo Grégoira in Jocelyne.

Z neverjetno voljo, napredkom raziskav in tehnologije in ob pomoči čudovitega sveta nevroplastičnosti možganov, je njegova zgodba zdaj drugačna. Prof. dr. Gregoire Courtine je profesor na Centru za Nevroprostetiko Inštituta Brain Mind v Lozani, ki je razvil posebne napredne elektrode, prof. dr. Jocelyne Bloch pa nevrokirurginja, ki jih je Davidu vstavila v telo. V prihodnji epizodi bosta pojasnila, kako sta to naredila.

Leta 2016 so mi ustavili elektrodo, potem pa so se začele vaje. Jocelyn mi je pojasnila, da sam postopek ni tako nov, bolj nov je bil vzorec stimulacije. Vedel sem, da ve, kaj počne in kmalu se je začel trening. Malo pozneje sem lahko hodil brez pomoči rok, le z oporo za telo in to je zame pomenilo spremembo. Res sem se počutil, kot da hodim. Potem se je pojavil še uspeh z levo nogo, kjer je prišlo do gibanja. Počasi, a vztrajno se je vse skupaj izboljšalo.