Odkritja ostankov možganskega tkiva med arheološkimi izkopavanji so izjemno redka. Prav zato je odkritje multidiscipinarne skupine raziskovalcev na čelu s forenzičnim antropologom Profesorjem Pierpaolom Petronejem iz Neaplja in vulkanologom  profesorjem Guidom Giordanom iz Rimske Univerze Tre, tako izjemno.  V eni od žrtev izbruha vulkana Vezuva v Herkulaneju iz leta 79 so našli vitrificirano možgansko tkivo, s tem pa dobili imeniten vpogled v centralni živčni sistem antičnega človeka.  Nič čudnega, da je bilo odkritje, ki so ga pred kratkem objavili v znanstvenem članku, tako odmevno. Profesor Guido Giordano bo gost tokratne epizode Možganov na dlani, ki jo pripravlja Mojca Delač. 

Prof. Giordano ob izjemni najdbi: "Ne moremo spati od navdušenja ob misli, kaj to pomeni za prihodnost vulkanoloških raziskav"

Odkritja ostankov možganskega tkiva med arheološkimi izkopavanji so izjemno redka. Prav zato je odkritje multidisciplinarne skupine raziskovalcev s forenzičnim antropologom, profesorjem Pierpaolom Petronejem iz Neaplja in vulkanologom profesorjem Guidom Giordanom iz rimske univerze Tre tako izjemno. V eni od žrtev izbruha vulkana Vezuva v Herkulaneju iz leta 79 so našli vitrificirano možgansko tkivo, s tem pa dobili imeniten vpogled v centralni živčni sistem antičnega človeka. Nič čudnega, da je bilo odkritje, ki so ga pred kratkem objavili v znanstvenem članku, tako odmevno.

Zelo veseli smo vsakokrat, ko se znanosti uspe prebiti do javnosti. To je vedno uspeh.

Prof. dr. Guido Giordano je znanstvenik in predsednik italijanskega združenja za vulkanologijo.

Pod elektronskim mikroskopom so znanstveniki lahko opazovali zelo dobro ohranjene nevrone iz različnih delov centralnega živčnega sistema in hrbtenjače. Kako pogosto se v vulkanoloških raziskavah sploh zgodi, da pridejo do kakšnega tkiva?

Zahvaljujem se vam za to vprašanje, saj mi daje možnost, da pojasnim, da gre za zares enkratno odkritje. Kot si lahko predstavljate, je pri vulkanskih procesih zraven magma in temperatura je v takem okolju res visoka. Ljudje, zgradbe, narava, vse to je izpostavljeno več sto stopinjam Celzija, to pa po navadi popolnoma uniči strukture, jih požge. Ohranjanje organske snovi v takem okolju je enkratno. V tem primeru govorimo o posebnem procesu ohranjanja organskega materiala, ki nam omogoča študije, kakršnih doslej še ni bilo.

Da se je možgansko tkivo iz leta 79 tako lepo ohranilo, pa se gre zahvaliti procesu vitrifikacije. To zelo enostavno pomeni, da se je tkivo spremenilo v steklo.

Večina prebivalcev je ob izbruhu pobegnila, še preden je vroč plaz dosegel mesto. Le nekaj jih je ostalo. Med njimi tudi človek, ki je med izbruhom spal v sobi. Izpostavljen je bil vročini nekaj sto stopinj Celzija. Proces vitrifikacije, ki je omogočil, da so se možgani, torej mehko tkivo, tako lepo ohranili, pa ni vključeval le visokih temperatur, ampak tudi ohlajanje. Da se je tkivo spremenilo v steklo, pomeni, da je bilo ohlajanje zelo hitro. Te postopke poznamo iz biologije, ko s sobne temperature snovi hitro ohladijo na –170, –200 stopinj Celzija. V našem primeru je torej šlo za izpostavljenost zelo močnemu vročemu valu in potem naglemu ohlajanju. Ta ugotovitev je zelo pomembna tudi za razumevanje oziroma rekonstrukcijo vulkanološke zgodovine izbruha Vezuva.