Pripovednik VALENTIN  ZARNIK  se je rodil na današnji dan leta 1837 v Repnjah pod Šmarno goro. Gimnazijo je končal v Ljubljani, v Gradcu pa je doktoriral iz prava in bil nato odvetnik v Ljubljani. Kot literat je najprej objavil romantično ljubezensko zgodbo iz Napoleonovih časov “Katarina” in pripovedko “Povodni mož”, napisal pa je tudi novelo o izprijenem zágorskem plemiču za naslovom “Maščevanje usode”. Kot politik je bil Valentin Zarnik izredno priljubljen govornik na taborih za Zedinjeno Slovenijo.

—–

Speleolog in krasoslovec  IVAN  ANDREJ  PERKO  je bil že kot gimnazijec leta 1893 v Trstu soustanovitelj in predsednik jamskega kluba Hades, ki se je pred prvo svetovno vojno pridružil jamarskemu odseku Primorske sekcije Nemško-avstrijskega planinskega društva. V letih od 1901 do 1941 je bil najprej tajnik jamske komisije pri Postojnski jami, nato pa upravnik jame. Ta je po njegovi zaslugi postala svetovno znana. Skrbel je za jamsko infrastrukturo,  raziskovanje in turistično urejanje jame.

Leta 1921 so pod njegovim vodstvom odprli za obisk Lepe jame in prekopali predor med Postojnsko in Črno jamo. Še pred prvo svetovno vojno so v prostorih jamske komisije odprli manjši jamarski muzej, leta 1929 ustanovili državni speleološli inštitut in nekaj pozneje še biospeleološko postajo v stranskem rovu. Ivan Andrej Perko je pisal tudi strokovne članke o podzemeljskih vodnih zvezah in kapnikih ter bil avtor oziroma soavtor več vodnikov po Postojnski jami. Rodil se je na današnji dan leta 1876 v Voloskem na Hrvaškem.

—–

Arheolog  VIKTOR  SKRABAR je v Gradcu diplomiral iz prava, obiskoval pa je tudi arheološka in epigrafska predavanja. Leta 1905 je bil imenovan za korespondenta Centralne komisije za varstvo umetnostnih in zgodovinskih spomenikov na Dunaju. Med drugim je vodil zavarovalna izkopavanja na Grajskem griču ter v Spodnji in Zgornji Hajdini, poskrbel za selitev ptujskih mestnih zbirk v stari dominikanski samostan, muzeju pa je podaril bogato knjižnico. Viktor Skrabar se je rodil na današnji dan leta 1877 na Ptuju.

—–

LOVRO  MATAČIČ  se je zaradi izvirnih in sugestivnih interpretacij uvrstil med vodilne svetovne dirigente. Glasbeno se je izobraževal v zboru Dunajskih dečkov in na dunajskem konservatoriju. Leta 1915 je postal korepetitor kőlnske Opere, nato operni dirigent v Osijeku, Novem Sadu, v Ljubljani, Beogradu, Rigi in Zagrebu ter direktor beograjske Opere.

M:  Po drugi svetovni vojni je  spet nekaj let delal v ljubljanski Operi,  pozneje pa še v Dresdnu, Berlinu, na Dunaju in v Frankfurtu. Nazadnje je vodil zagrebško filharmonijo in bil hkrati šef dirigent Nacionalnega orkestra v Monacu. Zlasti v petdesetih letih prejšnjega stoletja je večkrat dirigiral orkestru Slovenske filharmonije ter z njim snemal in gostoval; filharmonija ga je posmrtno imenovala za svojega častnega člana.  Rodil se je na današnji dan leta 1899 v Sušaku na Hrvaškem.