Gledališča v glavnih mestih avstrijskih dežel so imenovali “deželna gledališča”, ljubljanskemu pa so  rekli tudi Stanovsko gledališče (“Gledišče deželnih stanov”). Stavba Deželnega gledališča na Kongresnem trgu je bila zgrajena leta 1763, na današnji dan leta 1887 pa je pogorela do tal. Gasilci so si med požarom prizadevali obvarovati predvsem sosednje stavbe, čeprav je zaradi hudega mraza voda v ceveh zmrzovala, pa tudi parno brizgalno so morali polivati z vročo vodo. K strašanskim plamenom je pripomogel še zaboj z bengaličnimi izdelki, ki so jih potrebovali za predstave. Bengalični ogenj in rakete so švigali kar skozi streho.

Časnik “Slovenski narod” je o tej nesrečni noči zapisal: “Prizor je bil čarobno grozen. Kongresni trg je bil svetel kot po dnevu, frančiškanska in stolna cerkev, kakor tudi ljubljanski grad svitili so se in žarili kakor v jutranji zarji.” Natančnega vzroka požara niso ugotovili, menda pa ga je povzročila pozabljena tleča cigareta v eni izmed lož. Pogorišče je kupila Filharmonična družba in na njem zgradila stavbo današnje Slovenske filharmonije. Novo Deželno gledališče (sedanjo Opero Slovenskega narodnega gledališča) so odprli pet let pozneje; slovensko  in  nemško  gledališče  sta si v njem delili prostor vse do leta 1911, ko so si ljubljanski Nemci postavili svojo stavbo (sedanjo Dramo SNG). Po 1. svetovni vojni so staro ime opustili in Deželno gledališče se je preimenovalo v Narodno gledališče v Ljubljani.

—–

Zdravnica  PAVLA  JERINA  LAH  je leta 1940 diplomirala na medicinski fakulteti v Zagrebu. Ker po obveznem stažu ni dobila redne zaposlitve, je ¸bila prostovoljka na kirurgičnem oddelku ljubljanske bolnišnice, vse dokler ni leta 1943 odšla v partizane. Januarja naslednje leto je prevzela vodenje nove partizanske bolnišnice v Trnovskem gozdu, ki so jo pozneje poimenovali po njej.

Po koncu vojne je postala upravnica Zavoda za transfuzijo pri medicinski fakulteti v Ljubljani, nato pa direktorica srbskega Zavoda za transfuzijo krvi v Beogradu. Opravila je pionirsko delo na področju transfuziologije in pri organizaciji krvodajalstva v Sloveniji in Jugoslaviji. Partizanska zdravnica Pavla Jerina Lah se je rodila na današnji dan pred stotimi leti v Borovnici.

—–

ANDREJ  HIENG  je bil po študiju na Akademiji za gledališko umetnost najprej režiser v kranjskem in celjskem gledališču, od leta 1961 pa svobodni pisatelj ter režiser v raznih gledališčih. V letih od 1983 do 90 je bil umetniški vodja celjskega gledališča in nato ljubljanske Drame. Objavljati je začel v predvojni reviji “Slovenska mladina”.

V 50-ih letih prejšnjega stoletja se je uvrstil med naše vodilne pripovednike, pa tudi dramatike. Oblikovno se je nagibal k modernemu romanu in njegovim prvinam, groteskni in zgodovinsko alegorični elementi pa so opaznejši v njegovi dramatiki. Za svoj umetniški opus je prejel številne nagrade: nagrado Prešernovega sklada, leta 1988 Prešernovo nagrado za življenjsko delo, nagrado Gavelle, nagrado Sterijevega pozorja, več nagrad na radijskih in televizijskih natečajih, za zadnji roman “Čudežni Feliks” pa nagrado “kresnik” za roman leta. Pisatelj, dramatik in režiser Andrej Hieng se je rodil na današnji dan pred 90-imi leti v Ljubljani.