Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Najstarejši dokument, ki omenja kopališče v Ljubljani, je iz leta 1260. To je listina koroškega vojvode Ulrika, ki je gornjegraškim benediktincem podaril hišo in kopališče v Ljubljani. Datum 9. marec 1537 pa nosi listina, ki omenja kopališče na Novem trgu, v bližini današnjega lokala Zlata ladjica. To naj bi bilo “zgornje kopališče”, “spodnje” pa je bilo nekje na današnjem Vodnikovem trgu. Med Ljubljančani so bila kurjena javna kopališča tako priljubljena, da so v času, ko so jih drugod zaradi širjenja nalezljivih bolezni zapirali, v mestu slavnostno odprli še četrto. V dobi baroka in rokokoja, ko je prišla moda napudranih lic in pričesk, so javna kopališča začela propadati. Puder in voda se pač izključujeta, zato sta bili bogatim ljudem in plemstvu za snago telesa dovolj le mokra brisača in kolonjska voda.
—–
Dramatik, pripovednik in režiser JOŽE TOMAŽIČ je leta 1924 končal učiteljišče v Mariboru in bil nato učitelj in šolski upravitelj. Med drugo svetovno vojno je igral v Drami Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, po njej pa poučeval na gimnaziji v Celju, kjer je tudi igral in režiral ter v Črnomlju in na Jesenicah. Tu je po upokojitvi postal upravnik Gledališča Tone Čufar. Mladinska pripovedna besedila, ki temeljijo predvsem na pohorskem ljudskem izročilu, je objavljal že pred drugo svetovno vojno, pozneje pa se je posvetil mladinski in ljudski igri, dramatiziral pa je tudi pripovedna dela Josipa Jurčiča. Jože Tomažič se je rodil na današnji dan leta 1906 na Velikem Tinju na Pohorju.
—–
Sociolog in politik JOŽE PUČNIK je leta 1958 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz filozofije in svetovne književnosti ter se ne njej zaposlil kot asistent. Po nekaj letih je bil kot avtor kritičnih razprav v »Reviji 57« zaradi sovražne propagande obsojen na devet let zapora. Po pogojnem odpustu je začel dopisovati v »Perspektive«, bil znova aretiran in po prestanem zaporu je leta 1966 odšel v Zvezno republiko Nemčijo.
Ker mu je bila diploma ob aretaciji odvzeta, je leta 1971 na univerzi v Hamburgu doktoriral iz sociologije, pedagogike in filozofije ter postal višji akademski svetnik. Leta 1989 je sodeloval pri ustanavljanju Socialdemokratske zveze (pozneje se je preimenovala v Socialdemokratsko stranko) in bil štiri leta njen predsednik. Predsedoval je tudi Demokratični opoziciji Slovenije in bil leta 1990 njen kandidat na volitvah za predsednika republike, dve leti pozneje pa je bil izvoljen za poslanca Državnega zbora Republike Slovenije. Jože Pučnik je poleg številnih strokovnih člankov v Nemčiji in pretežno političnih v Sloveniji objavil tudi knjigi »Članki in spomini« ter »Kultura, družba in tehnologija«. Leta 2006 je bil odlikovan z redom Republike Slovenije za izredne zasluge. Rodil se je na današnji dan leta 1932 v Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici.
—–
Na današnji dan leta 1954 so predstavniki Jugoslavije, Grčije in Turčije na Bledu podpisali Balkanski sporazum, pogodbo o regionalnem sodelovanju med temi tremi državami; osnova zanj je bil leto prej podpisani Ankaranski sporazum. Oba dokumenta so sprejeli v času, ko je hladna vojna zaradi pritiska infombirojevskih držav na Jugoslavijo segla tudi na Balkanski polotok. Tristransko sodelovanje med državami podpisnicami pri ohranjanju mednarodnega miru in varnosti na Balkanu ter sodelovanje generalštabov pri pripravi skupnih obrambnih načrtov so tako razširili, da je bilo že mogoče govoriti o političnem in obrambnem paktu, ki naj bi zagotavljal medsebojno pomoč ob morebitni agresiji. S popuščanjem mednarodne napetosti po letu 1955 pa je Balkanski sporazum med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo začel izgubljati pomen in sčasoma prenehal veljati, čerprav formalno ni bil preklican.
6248 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Najstarejši dokument, ki omenja kopališče v Ljubljani, je iz leta 1260. To je listina koroškega vojvode Ulrika, ki je gornjegraškim benediktincem podaril hišo in kopališče v Ljubljani. Datum 9. marec 1537 pa nosi listina, ki omenja kopališče na Novem trgu, v bližini današnjega lokala Zlata ladjica. To naj bi bilo “zgornje kopališče”, “spodnje” pa je bilo nekje na današnjem Vodnikovem trgu. Med Ljubljančani so bila kurjena javna kopališča tako priljubljena, da so v času, ko so jih drugod zaradi širjenja nalezljivih bolezni zapirali, v mestu slavnostno odprli še četrto. V dobi baroka in rokokoja, ko je prišla moda napudranih lic in pričesk, so javna kopališča začela propadati. Puder in voda se pač izključujeta, zato sta bili bogatim ljudem in plemstvu za snago telesa dovolj le mokra brisača in kolonjska voda.
—–
Dramatik, pripovednik in režiser JOŽE TOMAŽIČ je leta 1924 končal učiteljišče v Mariboru in bil nato učitelj in šolski upravitelj. Med drugo svetovno vojno je igral v Drami Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, po njej pa poučeval na gimnaziji v Celju, kjer je tudi igral in režiral ter v Črnomlju in na Jesenicah. Tu je po upokojitvi postal upravnik Gledališča Tone Čufar. Mladinska pripovedna besedila, ki temeljijo predvsem na pohorskem ljudskem izročilu, je objavljal že pred drugo svetovno vojno, pozneje pa se je posvetil mladinski in ljudski igri, dramatiziral pa je tudi pripovedna dela Josipa Jurčiča. Jože Tomažič se je rodil na današnji dan leta 1906 na Velikem Tinju na Pohorju.
—–
Sociolog in politik JOŽE PUČNIK je leta 1958 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz filozofije in svetovne književnosti ter se ne njej zaposlil kot asistent. Po nekaj letih je bil kot avtor kritičnih razprav v »Reviji 57« zaradi sovražne propagande obsojen na devet let zapora. Po pogojnem odpustu je začel dopisovati v »Perspektive«, bil znova aretiran in po prestanem zaporu je leta 1966 odšel v Zvezno republiko Nemčijo.
Ker mu je bila diploma ob aretaciji odvzeta, je leta 1971 na univerzi v Hamburgu doktoriral iz sociologije, pedagogike in filozofije ter postal višji akademski svetnik. Leta 1989 je sodeloval pri ustanavljanju Socialdemokratske zveze (pozneje se je preimenovala v Socialdemokratsko stranko) in bil štiri leta njen predsednik. Predsedoval je tudi Demokratični opoziciji Slovenije in bil leta 1990 njen kandidat na volitvah za predsednika republike, dve leti pozneje pa je bil izvoljen za poslanca Državnega zbora Republike Slovenije. Jože Pučnik je poleg številnih strokovnih člankov v Nemčiji in pretežno političnih v Sloveniji objavil tudi knjigi »Članki in spomini« ter »Kultura, družba in tehnologija«. Leta 2006 je bil odlikovan z redom Republike Slovenije za izredne zasluge. Rodil se je na današnji dan leta 1932 v Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici.
—–
Na današnji dan leta 1954 so predstavniki Jugoslavije, Grčije in Turčije na Bledu podpisali Balkanski sporazum, pogodbo o regionalnem sodelovanju med temi tremi državami; osnova zanj je bil leto prej podpisani Ankaranski sporazum. Oba dokumenta so sprejeli v času, ko je hladna vojna zaradi pritiska infombirojevskih držav na Jugoslavijo segla tudi na Balkanski polotok. Tristransko sodelovanje med državami podpisnicami pri ohranjanju mednarodnega miru in varnosti na Balkanu ter sodelovanje generalštabov pri pripravi skupnih obrambnih načrtov so tako razširili, da je bilo že mogoče govoriti o političnem in obrambnem paktu, ki naj bi zagotavljal medsebojno pomoč ob morebitni agresiji. S popuščanjem mednarodne napetosti po letu 1955 pa je Balkanski sporazum med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo začel izgubljati pomen in sčasoma prenehal veljati, čerprav formalno ni bil preklican.
Projektant klavž na Idrijci Koroški botanik in rastlina iz grba Namibije Pred sodišče zaradi širjenja knjig družbe svetega Mohorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesmarice za osnovne in meščanske šole V petnajst jezikov prevedeni roman Preučevalka slovenskih narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naravni zdravilni zavod za heliohidroterapijsko zdravljenje Sonetni venec prvič med bralci Red škrlatnega srca za marinca iz Krayna v Pensilvaniji
Sonetni venec med bralci Naš prvi agronom zootehnik Red škrlatnega srca za marinca iz Krayna v Pensilvaniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenska republikanska stranka kmetov in delavcev Lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji
Strokovnjak za vojaško tehniko Zavezništva in delitve pri krščanskih socialistih V Sloveniji preneha veljati pravni red Jugoslavije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gradbeni predpisi in požarna varnost v Ljubljani Sklepno dejanje 14. zimskih olimpijskih iger v sarajevu Preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Učitelj prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega Finančnik v prizadevanjih za slovensko univerzo Filmske predstave v avtobusu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes mole same gole stene kvišku« Partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu Diplomat pri Združenih narodih akreditiran kot dopisnik časnika Dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci Peter Kozler in njegova »velika Slovenija« Železniški most čez Dravo
Smrt voditelja kmečkega upora Zadnji iz vrst borcev za severno mejo Vstajenje Primorske in avtor njenega besedila
Krasoslovec razširil sloves Postojnske jame Priljubljen govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesmarica za prekmurske evangeličane Zapisovalec koroških ljudskih pesmi Za krmilom primorskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Likovni lirik izpovedoval resnico v estetsko prefinjeni obliki Radijski urednik in direktor Zločin na Stranicah pri Frankolovem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja ustvarjalnosti poeziji zapisane koroške Slovenke Dramatik in velike zgodovinske teme Član treh državnih atletskih reprezentanc *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Urednica prvega slovenskega ženskega časopisa Predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Med ustanovnimi člani Slovenskega stalnega gledališča v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor »povesti davnih dedov« Biolog postal prešernoslovec Tri desetletja urejanja Planinskega vestnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!« Najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja Nagrada kresnik prvič v ženske roke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kaj Slovenci terjamo?« Raziskovalec romanskih jezikov Ilustrator mladinske literature *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš najuspešnejši fizik s konca 19. stoletja Po vojni prebujeno gledališče Pohod 14. divizije slovenske partizanske vojske na Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov