Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

17.03.2015


Layerji so bili slikarska in podobarska družina. V naše kraje so se verjetno s Tirolskega preselili že v 17. stoletju. Naselili so se v Kranju in tam delovali poldrugo stoletje. Prvi znani slikar iz te družine je bil JOSIP LAYER. Rodil se je na današnji dan leta 1688. V njegovi družinski slikarski delavnici so izdelovali velike oljne podobe za cerkve, freske in slike na steklu, poslikavali pa so tudi panjske končnice. V takšni tradiciji sta zrasla Josipov sin Marko in vnuk Leopold. Ta je bil tudi najpomembnejši izmed Layerev. Družinsko podobarstvo je povzdignil visoko nad lokalno veljavo; njegova najbolj znana podoba je “Marija Pomagaj” v romarski cerkvi na Brezjah. Zgodba o nastanku te slike je zanimiva:
Pomanjkanje slikarskih naročil v obdobju Napoleonovih Ilirskih provinc je namreč Leopolda Layerja pognalo v nečedne posle – ponarejanje denarja – in slikar je pristal za zapahi. Tam je imel dovolj časa za iskreno kesanje in poglobljeno pobožnost, zlasti pa je rotil Marijo, naj ga spravi na prostost. Zaobljubil se je, da bo v tem primeru poslikal stene njene kapelice na Brezjah. Ob odhodu Francozov leta 1813 je Layer res hitro prišel iz ječe, ostal mož beseda in naslednje leto zaobljubo izpolnil. Ob obnovi cerkve sredi 20. stoletja so morali te freske zaradi slabega stanja odstraniti, ostala pa je njegova znamenita slika »Marija Pomagaj«, na katero je simbolično vezan nastanek največjega romarskega središča v Sloveniji, Brezij na Gorenjskem.
—–
JOŽEF ZAKOTNIK, bližnji sorodnik Valentina Vodnika, je z redovniškim imenom Dizma stopil v avguštinski red diskalceatov v Mariabrunnu, nato je na Dunaju študiral teologijo in bil leta 1780 posvečen. Že kot dijak se je pod vplivom Marka Pohlina in njegovega krožka med prvimi lotil zapisovanja slovenskih ljudskih pesmi (o Pegamu in Lambergarju, kralju Matjažu, povodnem možu in drugih. Njegove zapise so med drugimi uporabljali tudi Linhart, Vodnik in Dev. Jožef Zakotnik se je rodil na današnji dan leta 1755 v Šiški pri Ljubljani.
—–
JOŽE POKORN je leta 1925 diplomiral na Visoki šoli za svetovno trgovino na Dunaju, leta 1931 pa je v Ljubljani doktoriral iz prava. Sprva je bil odvetnik in ravnatelj Mestne hranilnice v Škofji Loki. Med drugo svetovno vojno je bil zaprt in prisilno izseljen, po njej pa je bil v letih od 1945 do 48 minister za pravosodje v vladi Ljudske republike Slovenije. Pozneje se je kot redni profesor na ekonomski fakulteti v Ljubljani posvetil finančnim vprašanjem; ukvarjal se je zlasti z notranjo in zunanjo vrednostjo denarja. Objavil je več knjig, učbenikov, člankov in razprav, uveljavil pa je tudi osnove ekonomske terminologije. Pravnik in ekonomist Jože Pokorn se je rodil na današnji dan leta 1904 v Celju.
—–
Novinar STANE ŠKRABAR – BRAŠKAR je leta 1933 končal trgovsko akademijo v Ljubljani in bil nato bančni uradnik. V letih med svetovnima vojnama je deloval v Društvu slovenskih fantov in deklet, med narodnoosvobodilnim bojem pa je bil med drugim vodja propagande v štabu 4. operativne cone in je delal v uredništvu Ljudske pravice. Po vojni je bil med drugim odgovorni urednik revije »Tovariš« in direktor »Primorskega tiska«, nekaj časa pa tudi v diplomatski službi v Berlinu. Rodil se je na današnji dan leta 1910 v Kranjski Gori.


Na današnji dan

6283 epizod

Na današnji dan

6283 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

17.03.2015


Layerji so bili slikarska in podobarska družina. V naše kraje so se verjetno s Tirolskega preselili že v 17. stoletju. Naselili so se v Kranju in tam delovali poldrugo stoletje. Prvi znani slikar iz te družine je bil JOSIP LAYER. Rodil se je na današnji dan leta 1688. V njegovi družinski slikarski delavnici so izdelovali velike oljne podobe za cerkve, freske in slike na steklu, poslikavali pa so tudi panjske končnice. V takšni tradiciji sta zrasla Josipov sin Marko in vnuk Leopold. Ta je bil tudi najpomembnejši izmed Layerev. Družinsko podobarstvo je povzdignil visoko nad lokalno veljavo; njegova najbolj znana podoba je “Marija Pomagaj” v romarski cerkvi na Brezjah. Zgodba o nastanku te slike je zanimiva:
Pomanjkanje slikarskih naročil v obdobju Napoleonovih Ilirskih provinc je namreč Leopolda Layerja pognalo v nečedne posle – ponarejanje denarja – in slikar je pristal za zapahi. Tam je imel dovolj časa za iskreno kesanje in poglobljeno pobožnost, zlasti pa je rotil Marijo, naj ga spravi na prostost. Zaobljubil se je, da bo v tem primeru poslikal stene njene kapelice na Brezjah. Ob odhodu Francozov leta 1813 je Layer res hitro prišel iz ječe, ostal mož beseda in naslednje leto zaobljubo izpolnil. Ob obnovi cerkve sredi 20. stoletja so morali te freske zaradi slabega stanja odstraniti, ostala pa je njegova znamenita slika »Marija Pomagaj«, na katero je simbolično vezan nastanek največjega romarskega središča v Sloveniji, Brezij na Gorenjskem.
—–
JOŽEF ZAKOTNIK, bližnji sorodnik Valentina Vodnika, je z redovniškim imenom Dizma stopil v avguštinski red diskalceatov v Mariabrunnu, nato je na Dunaju študiral teologijo in bil leta 1780 posvečen. Že kot dijak se je pod vplivom Marka Pohlina in njegovega krožka med prvimi lotil zapisovanja slovenskih ljudskih pesmi (o Pegamu in Lambergarju, kralju Matjažu, povodnem možu in drugih. Njegove zapise so med drugimi uporabljali tudi Linhart, Vodnik in Dev. Jožef Zakotnik se je rodil na današnji dan leta 1755 v Šiški pri Ljubljani.
—–
JOŽE POKORN je leta 1925 diplomiral na Visoki šoli za svetovno trgovino na Dunaju, leta 1931 pa je v Ljubljani doktoriral iz prava. Sprva je bil odvetnik in ravnatelj Mestne hranilnice v Škofji Loki. Med drugo svetovno vojno je bil zaprt in prisilno izseljen, po njej pa je bil v letih od 1945 do 48 minister za pravosodje v vladi Ljudske republike Slovenije. Pozneje se je kot redni profesor na ekonomski fakulteti v Ljubljani posvetil finančnim vprašanjem; ukvarjal se je zlasti z notranjo in zunanjo vrednostjo denarja. Objavil je več knjig, učbenikov, člankov in razprav, uveljavil pa je tudi osnove ekonomske terminologije. Pravnik in ekonomist Jože Pokorn se je rodil na današnji dan leta 1904 v Celju.
—–
Novinar STANE ŠKRABAR – BRAŠKAR je leta 1933 končal trgovsko akademijo v Ljubljani in bil nato bančni uradnik. V letih med svetovnima vojnama je deloval v Društvu slovenskih fantov in deklet, med narodnoosvobodilnim bojem pa je bil med drugim vodja propagande v štabu 4. operativne cone in je delal v uredništvu Ljudske pravice. Po vojni je bil med drugim odgovorni urednik revije »Tovariš« in direktor »Primorskega tiska«, nekaj časa pa tudi v diplomatski službi v Berlinu. Rodil se je na današnji dan leta 1910 v Kranjski Gori.


08.01.2023

11. januar - knjižničar univerzitetne knjižnice v Pragi

Avtor prvega slovenskega strokovnega medicinskega dela Pevka ljubljanskega opernega zbora Popotniška in počitniška organizacija za mlade


08.01.2023

10. januar - Minka Skaberne (1882- 1965) pionirsko delo za slepe in slabovidne

Projektant prve železnice čez slovensko ozemlje Kongres za ohranitev absolutistične oblasti vladarjev Slikarsko izhodišče v realistični tradiciji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.01.2023

9. januar - "Buči morje adrijansko"

Eden ustanoviteljev in mecenov prve slovenske javne knjižnice Mojster balad in romanc Dražgoška bitka


02.01.2023

8. januar - spomin na Pohorski bataljon

Filozofska antropologija sodobnega človeka Ponovljeno ljudsko štetje v Trstu Koper spet postane sedež škofije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.01.2023

7. januar - Ivan Komelj, utemeljitelj slovenske kastelologije

Zobozdravnik, skladatelj in pevovodja Preporodovci za neodvisno in svobodno državo Anglo-ameriško bombardiranje Maribora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.01.2023

6. januar - pionirka sodobne plesne umetnosti pri nas

Slikarski duh barvnega realizma in intimizma Zadnja plovba samotnega pomorščaka Celovški radio spregovori slovensko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.01.2023

5. januar - živlljenje Angele Vode (1892-1985)

Začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi Ljubljana dobi Splošno žensko društvo Socialni realist izpod Pohorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.01.2023

4. januar - Lublanske novice – prvi slovenski časopis

Zaslužen za slovenščino v srednjih šolah Dejavna učiteljska moč Dramatik in socialna vprašanja


02.01.2023

3. januar - prizadevanja učiteljice Janje Miklavčič (1863-1952)

Ob Cankarju najizrazitejši novelist Društveno povezovanje koroških Slovencev Verigarji – naša prva poštna znamka


02.01.2023

2. januar - raziskovalec preteklosti gorenjskih mest in trgov

Za prvo slovensko gimnazijo v Gorici Časopis »Naprej« zoper germanizacijo »Slovenka« – za žensko enakopravnost


29.01.2023

31. januar

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


25.12.2022

1. januar - novo leto, novi koledar

Podpredsednik Narodnega sveta v Mariboru Novelist kmečkega sveta Agronom zasnoval vinske kleti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.01.2023

31. december - prve šolske mlečne kuhinje pri nas

Pozabljen korak k rabi poštnih znamk Metodik pouka geografije Fizik, navdušen za astronomijo


25.12.2022

30. december - beograjska ulica z imenom majorja iz Frama

Zasluge za razvoj družinskega prava Uzakonjen 8-urni delavnik Vlada potrdi predlog o ustanovitvi Slovenske filharmonije


25.12.2022

29. december - svetovna prvakinja v skoraj pozabljenem športu

Partizanska bolnica Pavla Ljubljana dobi drugo povojno poklicno gledališče Odprli 32 kilometrov prve slovenske avtomobilske ceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.12.2022

28. december - rojstni dan slovenskega gledališča

Prispevek k razvoju baletne umetnosti Pomemben glasbeni pedagog in publicist Ko Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.12.2022

27. december - avtor načrta za prvo planiško letalnico

Boljševik iz Slovenskih goric V smrt zaradi slovenskega petja Elektrifikacija slovenske železniške diagonale *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.12.2022

26. december - 32 let od državotvorne odločitve

Načrt o preureditvi habsburške monarhije Cerkveni slikar 19. stoletja Naš prvi smučarski sodnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.12.2022

25. december - ledeno vino na božični dan

Božični dan, spomin na rojstvo Odrešenika Eden začetnikov narodne prebuje na Primorskem Povezovalec slovenščine in francoščine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.12.2022

24. december - mojster samospevov, “slovenski Schubert”

Pesnica in prevajalka Prešernovih pesmi v nemščino Arhitekt, pomemben za napredek slovenskega tiska in knjižne opreme Nadškof po radiu vošči božič *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 35 od 315
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov