Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slikarski duh barvnega realizma in intimizma
Zadnja plovba samotnega pomorščaka
Celovški radio spregovori slovensko
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikar in grafik Miha Maleš je študiral na Dunaju, v Zagrebu in Pragi; tam je leta 1927 diplomiral. Nekaj let pozneje je v Ljubljani odprl Umetniški salon in nato delal kot svobodni umetnik. Deloval je tudi kot založnik, pisec, urednik, restavrator in trgovec z umetninami. Njegov risarski slog izhaja iz secesije ter odmevov ekspresionizma, v predvojne slike je vnašal odmeve fantazijskosti s pridihom nadrealizma. Po vojni je ustvarjal v duhu barvnega realizma in intimizma, v poznih delih pa je znova oživljal fantastične prvine.
Izdal je več knjižnih albumov izvirnih grafik, ustvaril vrsto liričnih ilustracij, od leta 1936 do 1945 pa je izdajal prvo slovensko revijo za sodobno likovno umetnost. Miha Maleš je bil eden naših najplodovitejših likovnih umetnikov, velik popularizator umetnosti ter ob Božidarju Jakcu pionir slovenske grafike. Leta 1977 je prejel Prešernovo nagrado, nekaj pozneje pa so v Kamniku odprli galerijo z njegovimi deli. Rodil se je leta 1903 na Jeranovem v okolici Kamnika.
Pomorščak Jure Šterk je otroštvo preživel v Beli krajini in maturiral na gimnaziji v Črnomlju. Pozneje se je zaposlil pri celjskem Cetisu in se po upokojitvi preselil na obalo. Tedaj se je popolnoma posvetil jadranju. Trikrat se je udeležil čezatlantske regate. Atlantski ocean je potem preplul še osemkrat, Indijskega dvakrat in enkrat Tihi ocean. V letih od 1991 do 1994 je sam na jadrnici Neodvisna Slovenija, dolgi le šest metrov in pol, ki je plula pod slovensko zastavo, prvič obplul svet. Decembra 2007 je spet sam izplul iz pristanišča na Novi Zelandiji, prečkal Tihi ocean, obplul Rt Horn, preplul Atlantik na sever in potem nazaj na jug Afrike, tam obplul zahtevni Rt dobrega upanja, prečkal ocean in se skoraj že vrnil na izhodiščno točko, a je blizu avstralske obale najbrž padel z jadrnice in izginil v morju. Po radijski zvezi se je zadnjič oglasil 1. januarja 2009. Ameriška raziskovalna ladja je 28. aprila tistega leta našla njegovo jadrnico Lunatic 1.200 milj od zahodne obale Avstralije. Na njej je bil dnevnik, po katerem je nastala knjiga z naslovom Dnevnik zadnje plovbe. Jure Šterk se je rodil leta 1937 v Zagrebu.
Leta 1938 se je v Ljubljani rodila plesalka, koreografinja in pedagoginja Ksenija Hribar. Po končani srednji baletni šoli v Ljubljani je študirala na londonski plesni akademiji in diplomirala na Viktorijini univerzi v Manchestru. V Veliki Britaniji je sodelovala s številnimi mednarodno priznanimi koreografi ter delovala v Sodobnem plesnem teatru. *Posnetek Po vrnitvi v Slovenijo je leta 1984 ustanovila Plesni teater Ljubljana in iz njega je izšla prva generacija poklicnih slovenskih sodobnih plesalcev in koreografov. Kot koreografinja je sodelovala pri več kot sto predstavah slovenskih gledališč, bila pa je tudi izredna profesorica za umetnost giba in kompozicijo na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Za svoj bogati ustvarjalni opus je Ksenija Hribar prejela številne nagrade, med njimi nagrado Prešernovega sklada in Župančičevo nagrado za življenjsko delo.
Januarja 1946 so britanske zasedbene oblasti na Radiu Celovec odobrile prve oddaje v slovenščini. Koroško radijsko slovenščino je bilo prvič slišati na javni prireditvi na današnji dan omenjenega leta v Borovljah; na javni prireditvi, ki jo je prenašal radio, je recitiral Helmut Hartman, pionir in poznejši dolgoletni vodja Slovenskega oddelka koroškega radia, ki je na Koroško prišel kot vojak 8. britanske armade. Ob koncu leta 1945 so mu po bralnem preizkusu ponudili pripravo slovenskega radijskega programa in že čez mesec dni je imel prvi radijski nastop v Borovljah. *Posnetek Veliko pozneje je Helmut Hartman povedal, da so ljudje začeli ploskati, ko se je oglasil s slovensko besedo, pa tudi, da je imel ob tem »tako tremo, da je bil ves moker«.
6258 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Slikarski duh barvnega realizma in intimizma
Zadnja plovba samotnega pomorščaka
Celovški radio spregovori slovensko
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikar in grafik Miha Maleš je študiral na Dunaju, v Zagrebu in Pragi; tam je leta 1927 diplomiral. Nekaj let pozneje je v Ljubljani odprl Umetniški salon in nato delal kot svobodni umetnik. Deloval je tudi kot založnik, pisec, urednik, restavrator in trgovec z umetninami. Njegov risarski slog izhaja iz secesije ter odmevov ekspresionizma, v predvojne slike je vnašal odmeve fantazijskosti s pridihom nadrealizma. Po vojni je ustvarjal v duhu barvnega realizma in intimizma, v poznih delih pa je znova oživljal fantastične prvine.
Izdal je več knjižnih albumov izvirnih grafik, ustvaril vrsto liričnih ilustracij, od leta 1936 do 1945 pa je izdajal prvo slovensko revijo za sodobno likovno umetnost. Miha Maleš je bil eden naših najplodovitejših likovnih umetnikov, velik popularizator umetnosti ter ob Božidarju Jakcu pionir slovenske grafike. Leta 1977 je prejel Prešernovo nagrado, nekaj pozneje pa so v Kamniku odprli galerijo z njegovimi deli. Rodil se je leta 1903 na Jeranovem v okolici Kamnika.
Pomorščak Jure Šterk je otroštvo preživel v Beli krajini in maturiral na gimnaziji v Črnomlju. Pozneje se je zaposlil pri celjskem Cetisu in se po upokojitvi preselil na obalo. Tedaj se je popolnoma posvetil jadranju. Trikrat se je udeležil čezatlantske regate. Atlantski ocean je potem preplul še osemkrat, Indijskega dvakrat in enkrat Tihi ocean. V letih od 1991 do 1994 je sam na jadrnici Neodvisna Slovenija, dolgi le šest metrov in pol, ki je plula pod slovensko zastavo, prvič obplul svet. Decembra 2007 je spet sam izplul iz pristanišča na Novi Zelandiji, prečkal Tihi ocean, obplul Rt Horn, preplul Atlantik na sever in potem nazaj na jug Afrike, tam obplul zahtevni Rt dobrega upanja, prečkal ocean in se skoraj že vrnil na izhodiščno točko, a je blizu avstralske obale najbrž padel z jadrnice in izginil v morju. Po radijski zvezi se je zadnjič oglasil 1. januarja 2009. Ameriška raziskovalna ladja je 28. aprila tistega leta našla njegovo jadrnico Lunatic 1.200 milj od zahodne obale Avstralije. Na njej je bil dnevnik, po katerem je nastala knjiga z naslovom Dnevnik zadnje plovbe. Jure Šterk se je rodil leta 1937 v Zagrebu.
Leta 1938 se je v Ljubljani rodila plesalka, koreografinja in pedagoginja Ksenija Hribar. Po končani srednji baletni šoli v Ljubljani je študirala na londonski plesni akademiji in diplomirala na Viktorijini univerzi v Manchestru. V Veliki Britaniji je sodelovala s številnimi mednarodno priznanimi koreografi ter delovala v Sodobnem plesnem teatru. *Posnetek Po vrnitvi v Slovenijo je leta 1984 ustanovila Plesni teater Ljubljana in iz njega je izšla prva generacija poklicnih slovenskih sodobnih plesalcev in koreografov. Kot koreografinja je sodelovala pri več kot sto predstavah slovenskih gledališč, bila pa je tudi izredna profesorica za umetnost giba in kompozicijo na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Za svoj bogati ustvarjalni opus je Ksenija Hribar prejela številne nagrade, med njimi nagrado Prešernovega sklada in Župančičevo nagrado za življenjsko delo.
Januarja 1946 so britanske zasedbene oblasti na Radiu Celovec odobrile prve oddaje v slovenščini. Koroško radijsko slovenščino je bilo prvič slišati na javni prireditvi na današnji dan omenjenega leta v Borovljah; na javni prireditvi, ki jo je prenašal radio, je recitiral Helmut Hartman, pionir in poznejši dolgoletni vodja Slovenskega oddelka koroškega radia, ki je na Koroško prišel kot vojak 8. britanske armade. Ob koncu leta 1945 so mu po bralnem preizkusu ponudili pripravo slovenskega radijskega programa in že čez mesec dni je imel prvi radijski nastop v Borovljah. *Posnetek Veliko pozneje je Helmut Hartman povedal, da so ljudje začeli ploskati, ko se je oglasil s slovensko besedo, pa tudi, da je imel ob tem »tako tremo, da je bil ves moker«.
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Neveljaven email naslov