Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slikarski duh barvnega realizma in intimizma
Zadnja plovba samotnega pomorščaka
Celovški radio spregovori slovensko
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikar in grafik Miha Maleš je študiral na Dunaju, v Zagrebu in Pragi; tam je leta 1927 diplomiral. Nekaj let pozneje je v Ljubljani odprl Umetniški salon in nato delal kot svobodni umetnik. Deloval je tudi kot založnik, pisec, urednik, restavrator in trgovec z umetninami. Njegov risarski slog izhaja iz secesije ter odmevov ekspresionizma, v predvojne slike je vnašal odmeve fantazijskosti s pridihom nadrealizma. Po vojni je ustvarjal v duhu barvnega realizma in intimizma, v poznih delih pa je znova oživljal fantastične prvine.
Izdal je več knjižnih albumov izvirnih grafik, ustvaril vrsto liričnih ilustracij, od leta 1936 do 1945 pa je izdajal prvo slovensko revijo za sodobno likovno umetnost. Miha Maleš je bil eden naših najplodovitejših likovnih umetnikov, velik popularizator umetnosti ter ob Božidarju Jakcu pionir slovenske grafike. Leta 1977 je prejel Prešernovo nagrado, nekaj pozneje pa so v Kamniku odprli galerijo z njegovimi deli. Rodil se je leta 1903 na Jeranovem v okolici Kamnika.
Pomorščak Jure Šterk je otroštvo preživel v Beli krajini in maturiral na gimnaziji v Črnomlju. Pozneje se je zaposlil pri celjskem Cetisu in se po upokojitvi preselil na obalo. Tedaj se je popolnoma posvetil jadranju. Trikrat se je udeležil čezatlantske regate. Atlantski ocean je potem preplul še osemkrat, Indijskega dvakrat in enkrat Tihi ocean. V letih od 1991 do 1994 je sam na jadrnici Neodvisna Slovenija, dolgi le šest metrov in pol, ki je plula pod slovensko zastavo, prvič obplul svet. Decembra 2007 je spet sam izplul iz pristanišča na Novi Zelandiji, prečkal Tihi ocean, obplul Rt Horn, preplul Atlantik na sever in potem nazaj na jug Afrike, tam obplul zahtevni Rt dobrega upanja, prečkal ocean in se skoraj že vrnil na izhodiščno točko, a je blizu avstralske obale najbrž padel z jadrnice in izginil v morju. Po radijski zvezi se je zadnjič oglasil 1. januarja 2009. Ameriška raziskovalna ladja je 28. aprila tistega leta našla njegovo jadrnico Lunatic 1.200 milj od zahodne obale Avstralije. Na njej je bil dnevnik, po katerem je nastala knjiga z naslovom Dnevnik zadnje plovbe. Jure Šterk se je rodil leta 1937 v Zagrebu.
Leta 1938 se je v Ljubljani rodila plesalka, koreografinja in pedagoginja Ksenija Hribar. Po končani srednji baletni šoli v Ljubljani je študirala na londonski plesni akademiji in diplomirala na Viktorijini univerzi v Manchestru. V Veliki Britaniji je sodelovala s številnimi mednarodno priznanimi koreografi ter delovala v Sodobnem plesnem teatru. *Posnetek Po vrnitvi v Slovenijo je leta 1984 ustanovila Plesni teater Ljubljana in iz njega je izšla prva generacija poklicnih slovenskih sodobnih plesalcev in koreografov. Kot koreografinja je sodelovala pri več kot sto predstavah slovenskih gledališč, bila pa je tudi izredna profesorica za umetnost giba in kompozicijo na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Za svoj bogati ustvarjalni opus je Ksenija Hribar prejela številne nagrade, med njimi nagrado Prešernovega sklada in Župančičevo nagrado za življenjsko delo.
Januarja 1946 so britanske zasedbene oblasti na Radiu Celovec odobrile prve oddaje v slovenščini. Koroško radijsko slovenščino je bilo prvič slišati na javni prireditvi na današnji dan omenjenega leta v Borovljah; na javni prireditvi, ki jo je prenašal radio, je recitiral Helmut Hartman, pionir in poznejši dolgoletni vodja Slovenskega oddelka koroškega radia, ki je na Koroško prišel kot vojak 8. britanske armade. Ob koncu leta 1945 so mu po bralnem preizkusu ponudili pripravo slovenskega radijskega programa in že čez mesec dni je imel prvi radijski nastop v Borovljah. *Posnetek Veliko pozneje je Helmut Hartman povedal, da so ljudje začeli ploskati, ko se je oglasil s slovensko besedo, pa tudi, da je imel ob tem »tako tremo, da je bil ves moker«.
6289 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Slikarski duh barvnega realizma in intimizma
Zadnja plovba samotnega pomorščaka
Celovški radio spregovori slovensko
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikar in grafik Miha Maleš je študiral na Dunaju, v Zagrebu in Pragi; tam je leta 1927 diplomiral. Nekaj let pozneje je v Ljubljani odprl Umetniški salon in nato delal kot svobodni umetnik. Deloval je tudi kot založnik, pisec, urednik, restavrator in trgovec z umetninami. Njegov risarski slog izhaja iz secesije ter odmevov ekspresionizma, v predvojne slike je vnašal odmeve fantazijskosti s pridihom nadrealizma. Po vojni je ustvarjal v duhu barvnega realizma in intimizma, v poznih delih pa je znova oživljal fantastične prvine.
Izdal je več knjižnih albumov izvirnih grafik, ustvaril vrsto liričnih ilustracij, od leta 1936 do 1945 pa je izdajal prvo slovensko revijo za sodobno likovno umetnost. Miha Maleš je bil eden naših najplodovitejših likovnih umetnikov, velik popularizator umetnosti ter ob Božidarju Jakcu pionir slovenske grafike. Leta 1977 je prejel Prešernovo nagrado, nekaj pozneje pa so v Kamniku odprli galerijo z njegovimi deli. Rodil se je leta 1903 na Jeranovem v okolici Kamnika.
Pomorščak Jure Šterk je otroštvo preživel v Beli krajini in maturiral na gimnaziji v Črnomlju. Pozneje se je zaposlil pri celjskem Cetisu in se po upokojitvi preselil na obalo. Tedaj se je popolnoma posvetil jadranju. Trikrat se je udeležil čezatlantske regate. Atlantski ocean je potem preplul še osemkrat, Indijskega dvakrat in enkrat Tihi ocean. V letih od 1991 do 1994 je sam na jadrnici Neodvisna Slovenija, dolgi le šest metrov in pol, ki je plula pod slovensko zastavo, prvič obplul svet. Decembra 2007 je spet sam izplul iz pristanišča na Novi Zelandiji, prečkal Tihi ocean, obplul Rt Horn, preplul Atlantik na sever in potem nazaj na jug Afrike, tam obplul zahtevni Rt dobrega upanja, prečkal ocean in se skoraj že vrnil na izhodiščno točko, a je blizu avstralske obale najbrž padel z jadrnice in izginil v morju. Po radijski zvezi se je zadnjič oglasil 1. januarja 2009. Ameriška raziskovalna ladja je 28. aprila tistega leta našla njegovo jadrnico Lunatic 1.200 milj od zahodne obale Avstralije. Na njej je bil dnevnik, po katerem je nastala knjiga z naslovom Dnevnik zadnje plovbe. Jure Šterk se je rodil leta 1937 v Zagrebu.
Leta 1938 se je v Ljubljani rodila plesalka, koreografinja in pedagoginja Ksenija Hribar. Po končani srednji baletni šoli v Ljubljani je študirala na londonski plesni akademiji in diplomirala na Viktorijini univerzi v Manchestru. V Veliki Britaniji je sodelovala s številnimi mednarodno priznanimi koreografi ter delovala v Sodobnem plesnem teatru. *Posnetek Po vrnitvi v Slovenijo je leta 1984 ustanovila Plesni teater Ljubljana in iz njega je izšla prva generacija poklicnih slovenskih sodobnih plesalcev in koreografov. Kot koreografinja je sodelovala pri več kot sto predstavah slovenskih gledališč, bila pa je tudi izredna profesorica za umetnost giba in kompozicijo na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Za svoj bogati ustvarjalni opus je Ksenija Hribar prejela številne nagrade, med njimi nagrado Prešernovega sklada in Župančičevo nagrado za življenjsko delo.
Januarja 1946 so britanske zasedbene oblasti na Radiu Celovec odobrile prve oddaje v slovenščini. Koroško radijsko slovenščino je bilo prvič slišati na javni prireditvi na današnji dan omenjenega leta v Borovljah; na javni prireditvi, ki jo je prenašal radio, je recitiral Helmut Hartman, pionir in poznejši dolgoletni vodja Slovenskega oddelka koroškega radia, ki je na Koroško prišel kot vojak 8. britanske armade. Ob koncu leta 1945 so mu po bralnem preizkusu ponudili pripravo slovenskega radijskega programa in že čez mesec dni je imel prvi radijski nastop v Borovljah. *Posnetek Veliko pozneje je Helmut Hartman povedal, da so ljudje začeli ploskati, ko se je oglasil s slovensko besedo, pa tudi, da je imel ob tem »tako tremo, da je bil ves moker«.
Zborovodja mladinskega zbora »Trboveljski slavček« Operna pevka iz družine likovnih ustvarjalcev General Rudolf Maister – prvi slovenski častni občan Maribora
Pozabljeni slovenski premier Kartograf izza kmečke mize Letalski napad na Zidani most
Rektor dunajske univerze iz Svečine Predsednik Narodnega sveta za Koroško Katoliški duhovnik – raziskovalec teologije Primoža Trubarja
Pesnica in literarna publicistka Arhitekt, ki je reševal svetovno kulturno dediščino Od študentskega voditelja do diplomata
Literarno in prevajalsko delo gimnazijskega profesorja Začetki avtomobilske dobe na Slovenskem Literarna pot od nove romantike do realizma tridesetih let
Skladatelj krepil narodno zavest na Primorskem Gledališka kariera v Beogradu Slovenski liberalni voditelj
Portorož v zgodovinskih virih »Slovenia« iz pisma Valentinu Vodniku Pota primorske učiteljice
Tri olimpijske igre – šest kolajn Režiser velikega formata Pogodba, ki je odrezala Primorsko
Diplomat iz Črnega Vrha pri Društvu narodov Pesnik vojne in ljubezni Dve pomembni mladinski reviji izpred stoletja
Častnik iz Vorančeve Požganice Praprotnice in cvetnice slovenskega ozemlja Sporazumi, ki so potrdili zahodno državno mejo
Avtor srbske državne himne in himne Slovenske vojske Novinarka, zapisana filmski tematiki Slikar, grafik in fotograf
Pobudnik prvega slovenskega pisateljskega društva Pevska pedagoginja uglednih opernih ustvarjalcev Operni glas za lirske vloge
Prva uspešna operacija sive mrene pri nas Inštruktor obveščevalcev in diverzantov Urednik lista Naši razgledi
Več kot 1200 štipendistov Knafljeve ustanove Pobuda za slovensko univerzo sredi 19. stoletja Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov
Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle
Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja
Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Neveljaven email naslov