Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Teolog in čebelar FRANCIS JAGER se je rodil na današnji dan leta 1869 v Bistri pri Vrhniki. Še mlad je odšel v Združene države Amerike in tam končal študij bogoslovja. Najprej je bil misijonar, pozneje pa župnik v okolici Minneapolisa. Leta 1913 je postal prvi profesor čebelarstva na tamkajšnji državni univerzi, nato pa predstojnik odseka za čebelarstvo ter svetovalec na ameriškem ministrstvu za kmetijstvo. Francis Jager je v praksi uvajal nove postopke za pridobivanje medu iz satja in vzrejo matic
——
Na pobudo slovenskih duhovnikov v Združenih državah Amerike so na današnji dan leta 1894 v Jolietu v ameriški zvezni državi Illinois ustanovili »Ameriško slovensko katoliško jednoto«, ki deluje še danes in je najstarejša slovenska izseljenska organizacija v Združenih državah. Je katoliško usmerjena in njeni člani so lahko le dejavni katoličani. S pobudami za graditev slovenskih cerkva, ustanavljanjem župnijskih šol, pevskih zborov in kulturnih društev je pomembno prispevala k oblikovaju in ohranjanju slovenske narodne zavesti.
Med prvo svetovno vojno so se njeni člani zavzemali za združitev Slovencev, Hrvatov in Srbov v samostojni državi, med drugo vojno pa je bila Ameriška slovenska katoliška jednota med ustanovitelji Odbora za pomoč Jugoslaviji in Slovensko-ameriškega narodnega sveta. Zaradi ideoloških stališč je iz teh organizacj kmalu izstopila, vendar so njeni člani kot posamezniki še naprej moralno in gmotno pomagali novi Jugoslaviji.
Gledališki režiser in igralec, publicist in pedagog CIRIL DEBEVEC se je leta 1927 v Narodnem gledališču v Ljubljani zaposlil kot pomočnik glavnega tajnika in arhivar, leto pozneje pa kot režiser in igralec. Leta 1939 je prevzel mesto glavnega režiserja v Operi, med nemško okupacijo pa se je vrnil v Dramo kot ravnatelj. Po vojni je nekaj let deloval v mariborskem gledališču, nato pa je bil operni režiser v Ljubljani. Bil je zelo pomemben za razvoj našega dramskega gledališča; po njegovi zaslugi so izvedli številna dobra, zlasti sodobna dela, ki jim je kot režiser ob težnji po poglobljenem delu vtisnil svoj pečat. Rodil se je na današnji dan leta 1903 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan pred 210-imi leti se je rodil danski pisatelj Hans Christian Andersen. Vsesplošno priznanje in svetovno slavo je doživel s svojimi pravljicami. V njih je s čarobno domišljijo združil mitski svet z resničnostjo ter z blago ironijo in dobrohotnostjo navajal k dobremu in opozarjal na zlo.
Mednarodna zveza za mladinsko književnost, ki si prizadeva vzbuditi pri mladih po vsem svetu zanimanje in veselje do knjig in branja, je leta 1967 Andersenov rojstni dan, 2. april, razglasila za Mednarodni dan knjig za otroke. Pisatelj iz vsakoletne dežele pokroviteljice napiše poslanico, ki, obogatena s plakatom, obide ves svet. Od slovenskih književnikov so bili avtorji mednarodne poslanice leta 1968 France Bevk, dve leti pozneje Ela Peroci in leta 1997 Boris A. Novak.
6283 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Teolog in čebelar FRANCIS JAGER se je rodil na današnji dan leta 1869 v Bistri pri Vrhniki. Še mlad je odšel v Združene države Amerike in tam končal študij bogoslovja. Najprej je bil misijonar, pozneje pa župnik v okolici Minneapolisa. Leta 1913 je postal prvi profesor čebelarstva na tamkajšnji državni univerzi, nato pa predstojnik odseka za čebelarstvo ter svetovalec na ameriškem ministrstvu za kmetijstvo. Francis Jager je v praksi uvajal nove postopke za pridobivanje medu iz satja in vzrejo matic
——
Na pobudo slovenskih duhovnikov v Združenih državah Amerike so na današnji dan leta 1894 v Jolietu v ameriški zvezni državi Illinois ustanovili »Ameriško slovensko katoliško jednoto«, ki deluje še danes in je najstarejša slovenska izseljenska organizacija v Združenih državah. Je katoliško usmerjena in njeni člani so lahko le dejavni katoličani. S pobudami za graditev slovenskih cerkva, ustanavljanjem župnijskih šol, pevskih zborov in kulturnih društev je pomembno prispevala k oblikovaju in ohranjanju slovenske narodne zavesti.
Med prvo svetovno vojno so se njeni člani zavzemali za združitev Slovencev, Hrvatov in Srbov v samostojni državi, med drugo vojno pa je bila Ameriška slovenska katoliška jednota med ustanovitelji Odbora za pomoč Jugoslaviji in Slovensko-ameriškega narodnega sveta. Zaradi ideoloških stališč je iz teh organizacj kmalu izstopila, vendar so njeni člani kot posamezniki še naprej moralno in gmotno pomagali novi Jugoslaviji.
Gledališki režiser in igralec, publicist in pedagog CIRIL DEBEVEC se je leta 1927 v Narodnem gledališču v Ljubljani zaposlil kot pomočnik glavnega tajnika in arhivar, leto pozneje pa kot režiser in igralec. Leta 1939 je prevzel mesto glavnega režiserja v Operi, med nemško okupacijo pa se je vrnil v Dramo kot ravnatelj. Po vojni je nekaj let deloval v mariborskem gledališču, nato pa je bil operni režiser v Ljubljani. Bil je zelo pomemben za razvoj našega dramskega gledališča; po njegovi zaslugi so izvedli številna dobra, zlasti sodobna dela, ki jim je kot režiser ob težnji po poglobljenem delu vtisnil svoj pečat. Rodil se je na današnji dan leta 1903 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan pred 210-imi leti se je rodil danski pisatelj Hans Christian Andersen. Vsesplošno priznanje in svetovno slavo je doživel s svojimi pravljicami. V njih je s čarobno domišljijo združil mitski svet z resničnostjo ter z blago ironijo in dobrohotnostjo navajal k dobremu in opozarjal na zlo.
Mednarodna zveza za mladinsko književnost, ki si prizadeva vzbuditi pri mladih po vsem svetu zanimanje in veselje do knjig in branja, je leta 1967 Andersenov rojstni dan, 2. april, razglasila za Mednarodni dan knjig za otroke. Pisatelj iz vsakoletne dežele pokroviteljice napiše poslanico, ki, obogatena s plakatom, obide ves svet. Od slovenskih književnikov so bili avtorji mednarodne poslanice leta 1968 France Bevk, dve leti pozneje Ela Peroci in leta 1997 Boris A. Novak.
Nadvojvoda Janez spodbudil sodobno vinogradništvo Velik krog sodelavcev literarnega mesečnika Dom in svet Dr. France Bučar ostro o razmerah v nekdanji Jugoslaviji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragotin Kette, prezgodaj ustavljeni pesnik Vladimir Levstik - od iredentista do književnika in prevajalca Pestro odrsko popotovanje Majde Skrbinšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žandarmerija za varnost, mir in red Ivan in Ludvik Bajde - oče in sin – inovatorja v glasbi Anton Verovšek, eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Carlo Marchesetti, raziskovalec flore in zgodovinskih ostalin Društvo Straža in slovenska bogoslužja na Dunaju Tone Bantan in prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nadvojvoda Ferdinand drugi nastopi zoper reformacijo Anton Kosi, učitelj in mladinski pisatelj Vida Lasič - študentka vzdrževala ilegalno radijsko postajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Žižek, strokovnjak za statistiko Zima Vrščaj Holly, urednica revij za otroke, ženske in izseljence Prva partizanska igralska skupina na Primorskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti Zlatan Vauda - od izgnanca do skladatelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pavla Lovše - prva slovenska koncertna pevka in pedagoginja Minca Rabič in začetki tekmovalnega smučanja na Gorenjskem Boris Pipan - projektant mostov in hidroelektrarn *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Radoslav Razlag - prvi deželni glavar Kranjske slovenskega rodu Rihard Jakopič, osrednja osebnost med umetniki svojega časa Bara Remec - likovna ustvarjalka v mestu pod vrhovi Andov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Žmavc, knjižničar univerzitetne knjižnice v Pragi Marica Ogrinec - pevka ljubljanskega opernega zbora Dr. Drago Klemenčič- prvi urednik verskega programa TV SLO *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karl Ghega - projektant prve železnice čez slovensko ozemlje Ljubljanski kongres Svete alianse Minka Skaberne - neutrudno delo za slepe in slabovidne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Anton Dolničar - eden ustanoviteljev prve slovenske javne knjižnice Anton Hajdrih in »Buči morje adrijansko ….« Dražgoška bitka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ameriški predsednik Woodrow Wilson in Slovenci Ciril Cvetko - dirigent, skladatelj in pedagog Poslednji boj Pohorskega bataljona *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Schwab, zobozdravnik, skladatelj in pevovodja Preporodovci za neodvisno in svobodno državo Prvi od 29 letalskih napadov na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gašpar Mašek, vodja zbora orkestra filharmonične družbe v Ljubljani Miha Maleš - slikarski duh barvnega realizma in intimizma Anton Bitenc, zadnji Plečnikov asistent *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Serafin Vilhar - začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi pri nas Rado Pregarc - vsestranski gledališki ustvarjalec Ljubljana dobi Splošno žensko društvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lublanske novice – prvi slovenski časopis Antonija Štupca - učiteljica in narodna buditeljica Žrtve »pohorske afere« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janja Miklavčič - za enako učiteljsko delo enako plačilo Božidar Race in enotno računovodstvo v gospodarstvu Verigarji – naša poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tajno štetje prebivalstva v Julijski krajini »Slovenka« – tržaški list slovenskih žena Dr. Janez Stanonik in zasluge za razvoj anglistike in germanistike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Veseli koledniki« Najstarejše znano prekmursko pisno besedilo Fran Krapeš in prva kavarna s slovenskim napisom na Kongresnem trgu v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov