FRANC  DOBERLÉT  je leta 1870 postal prvi načelnik Prostovoljne požarne brambe v Ljubljani in jo vodil kar dvajset let. V Gradcu in v mestih na Štajerskem je preučil naprave in pravila že obstoječih požarnih bramb, nato pa uspešno širil idejo prostovoljnega gasilstva. Leta 1888 je ustanovil Deželno zvezo gasilskih društev na Kranjskem in jo vodil do leta 1913. Takrat je zašla v spor z Deželnim odborom v Ljubljani, ki je podprl ustanovitev klerikalne Kranjske deželne gasilske zveze. Doberlet je poudarjal, da politika v požarni brambi nima kaj iskati, vendar je popuščal nemškim turnferajnovcem, zlasti v ljubljanskem gasilskem društvu.  Za zasluge pri razvoju prostovoljnega gasilstva pri nas si je pridobil naziv “oče kranjskega gasilstva”.

Bil je tudi uspešen in napreden podjetnik: ukvarjal se je z dekoraterstvom in tapetništvom. Prenovil je dekoracije starega in napravil večino dekoracij novega gledališča v Ljubljani in gledališča na Reki ter ustanovil prvi ljubljanski pogrebni zavod. Franc Doberlet se je rodil na današnji dan leta 1832 v Ljubljani.

—–

Gledališka igralka  EMA  STARC  je sprva igrala v ljubljanskih gledališčih, leta 1924 pa je bila angažirana v Narodnem gledališču v Mariboru, kjer je nastopala tudi v operetah. Tik pred drugo svetovno vojno je prišla v ljubljansko Dramo, pozneje pa se je pridružila partizanom in postala ena vodilnih igralk Slovenskega narodnega gledališča na osvobojenem ozemlju. Po vojni je bila do leta 1960 redna članica slovenskega poklicnega gledališča v Trstu. Kot karakterni igralki so ji najbolj ustrezale vloge krepkih, naravnih žensk, ki jih je igrala skoraj naturalistično.  Rodila se je na današnji dan leta 1901 v Sežani.

—–

Na današnji dan leta 1903 se je v Metliki rodil geograf in politik ČRTOMIR  NAGODE.  Leta 1936 je doktoriral v Parizu in po vrnitvi v domovino začel delovati na političnem področju. Sprva je bil pripadnik Orjune, organizacije jugoslovanskih nacionalistov, ki se je zavzemala za unitarno Jugoslavijo,  tik pred drugo svetovno vojno pa je postal tajnik akcijskega odbora Društva prijateljev Sovjetske zveze. Po okupaciji je vodil “Staro pravdo”, skupino, ki je vstopila v Osvobodlno fronto. Po vojni so se njeni pripadniki znova zbirali pri Nagodetu in si prizadevali za organiziranje zakonite opozicije. Konec maja leta 1947 so ga aretiral, obtožili organiziranega vohunstva in ga na znanem Nagodetovem procesu obsodili na smrt z ustrelitvijo. Sodbo so izvršili 12. septembra istega leta. Večino obsojencev s tega procesa so v letih 1951 do 53 pomilostili, leta 1991 pa je bila sodba tudi razveljavljena.

—–

Na današnji dan leta 1941 so Nemčija, Italija in Madžarska brez vojne napovedi napadle Kraljevino Jugoslavijo. V zgodnjih jutranjih urah so nad Beograd prileteli nemški bombniki in lovci ter stresli smrtonosni tovor na speče mesto.. Še isti dan so v Ljubljani ustanovili “Narodni svet za Slovenijo”, politično predstavništvo Slovencev med tako imenovano “aprilsko vojno”. Sestavljalo ga je devet predstavnikov političnih strank.

Na območjih vojaških operacij si je Svet prizadeval ohraniti čimveč nepoškodovanih gospodarskih in prometnih naprav, v zaledju pa pozival k redu in miru. Po pretrganju zvez z vlado v Beogradu je hotel, da bi se mu podredila tudi jugoslovanska vojska v Sloveniji. Izdal je še nekaj razglasov in odredb in si predvsem prizadeval, da bi Slovenijo zasedel le en okupator in da bi bila priznana kot politični subjekt posebne vrste. Narodni svet za Slovenijo je imel zadnjo sejo 17. aprila, naslednjega dne pa je moral oblast prepustiti italijanskemu civilnemu komisarju Grazioliju.