Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Župnik, skladatelj in planinski pisec Jakob Aljaž je imel pomembno vlogo pri razvoju slovenskega planinstva, zlasti pri odporu proti poskusom, da bi našim goram dali nemški značaj. Nanj je vplival predvsem govor Karla Deschmanna leta 1887 ob odprtju koče kranjskega Alpenvereina na Gubah (danes stoji tam Staničev dom). Končal se je namreč s pozivom v nemščini: “In ti, očak Triglav, varuj s svojo roko našo nemško zemljo!” Aljaž je postal pobudnik graditve ali graditelj številnih slovenskih postojank v Triglavskem pogorju; stolp oziroma zavetišče na vrhu Triglava pa se po njem tudi imenuje.
Na današnji dan pred 120-imi leti je namreč s predstavniki občin Dovje in Mojstrana sklenil pogodbo o nakupu “tistega dela zemljišča, ki se imenuje špica Velikega Triglava okoli trianguluma ali piramide v obsegu 16 kvadratnih metrov, to je štiri metre na dolgost in štiri metre na širokost, v znesku eden goldinar.” Obe stranki sta se tudi odrekli pravici, “da bi razveljavili to pogodbo zaradi prikratbe čez polovico prave vrednosti”. Jakob Aljaž je to zemljišče podaril Slovenskemu planinskemu društvu in dal nanj postaviti pločevinast stolp – danes imenovan Aljažev stolp. Slovesno odprtje je bilo še istega leta – avgusta 1895.
—–
Specialist za plastično kirurgijo MARKO GODINA se je rodil na današnji dan leta 1943 v Ljubljani. Diplomiral je na medicinski fakulteti v Zagrebu, leta 1975 je opravil specialistični izpit iz plastične kirurgije, specialist akademske stopnje pa je postal leta 1981. Pomembno je ne le njegovo pionirsko delo v mikrokirurgiji, ki ga je v praksi obogatil s številnimi izboljšavami, temveč tudi uvajanje operativne tehnike na drobnih žilah v kirurgijo.
Marko Godina je bil začetnik te kirurške tehnike v Jugoslaviji. Opravil je tudi prvo heterotopično transplantacijo na svetu. Leta 1985 je postal predstojnik Klinike za plastično kirurgijo in opekline Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Že prej je v Ljubljani organiziral tretjo mikrokirurško službo v Evropi, ki zagotavlja 24-urno pripravljenost na drobnožilne kirurške posege. Specialist za plastično kirurgijo Marko Godina je izobrazil vse slovenske in jugoslovanske plastične kirurge svoje dobe, pa tudi številne tuje, ter predaval na številnih kongresih in strokovnih srečanjih doma in na tujem.
—–
Ljubljanska športna pa tudi kulturna javnost je po drugi svetovni vojni pogrešala veliko večnamensko dvorano, v kateri bi lahko organizirali večje domače in mednarodne prireditve. Tako so leta 1964 začeli v delu parka Tivoli ob Celovški cesti, kjer je bilo tedaj že nekaj športnih objektov (igrišča za košarko, rokomet in tenis ter kotalkališče in umetno drsališče s tribunami za pet tisoč gledalcev), graditi Halo Tivoli. Zasnovana je bila tako, da se ob največjih prireditvah lahko uporablja kot celota, sicer pa je razdeljena v malo in veliko dvorano. Velika je namenjena predvsem športom na ledu, mala pa drugim športnim igram. V obeh je mogoče organizirati še različne kulturne in zabavne prireditve, saj so pri gradnji uporabljali tudi akustične materiale. Med avtorji tega projekta je bil tudi inženir Stanko Bloudek; po njegovi smrti so športni park v Tivoliju poimenovali po tem pomembnem športniku, trenerju in konstruktorju.
HaloTivoli so uradno odprli aprila leta 1965, torej pred pol stoletja, in sicer nekaj pred začetkom svetovnega prvenstva v namiznem tenisu, popularno “SPENT 65” imenovanega. Sicer pa je bil prvi gost sploh v Hali sloviti ameriški jazzovski glasbenik Louis Armstrong, ki je nastopil pred približno šest tisoč gledalci. Mimogrede: to je bilo njegovo drugo gostovanje v Ljubljani; prvi kocert je imel že leta 1959 v novi dvorani Kupola na Gospodarskem razstavišču.
Naslednje večje prireditve v Hali Tivoli so bile predvsem športne: SPENT-u 65 je naslednje leto sledilo svetovno hokejsko prvenstvo skupine A, nato pa so bila še svetovna prvenstva v gimnastiki, dvigovanju uteži in kegljanju. Verjetno najbolj dramatična tekma v hali Tivoli pa je bil finalni dvoboj med Jugoslavijo in Združenimi državami Amerike na svetovnem prventsvu v košarku maja leta 1970; pred rekordnimi 14.000 gledalci si je Jugoslavija priigrala naslov svetovnega prvaka.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Župnik, skladatelj in planinski pisec Jakob Aljaž je imel pomembno vlogo pri razvoju slovenskega planinstva, zlasti pri odporu proti poskusom, da bi našim goram dali nemški značaj. Nanj je vplival predvsem govor Karla Deschmanna leta 1887 ob odprtju koče kranjskega Alpenvereina na Gubah (danes stoji tam Staničev dom). Končal se je namreč s pozivom v nemščini: “In ti, očak Triglav, varuj s svojo roko našo nemško zemljo!” Aljaž je postal pobudnik graditve ali graditelj številnih slovenskih postojank v Triglavskem pogorju; stolp oziroma zavetišče na vrhu Triglava pa se po njem tudi imenuje.
Na današnji dan pred 120-imi leti je namreč s predstavniki občin Dovje in Mojstrana sklenil pogodbo o nakupu “tistega dela zemljišča, ki se imenuje špica Velikega Triglava okoli trianguluma ali piramide v obsegu 16 kvadratnih metrov, to je štiri metre na dolgost in štiri metre na širokost, v znesku eden goldinar.” Obe stranki sta se tudi odrekli pravici, “da bi razveljavili to pogodbo zaradi prikratbe čez polovico prave vrednosti”. Jakob Aljaž je to zemljišče podaril Slovenskemu planinskemu društvu in dal nanj postaviti pločevinast stolp – danes imenovan Aljažev stolp. Slovesno odprtje je bilo še istega leta – avgusta 1895.
—–
Specialist za plastično kirurgijo MARKO GODINA se je rodil na današnji dan leta 1943 v Ljubljani. Diplomiral je na medicinski fakulteti v Zagrebu, leta 1975 je opravil specialistični izpit iz plastične kirurgije, specialist akademske stopnje pa je postal leta 1981. Pomembno je ne le njegovo pionirsko delo v mikrokirurgiji, ki ga je v praksi obogatil s številnimi izboljšavami, temveč tudi uvajanje operativne tehnike na drobnih žilah v kirurgijo.
Marko Godina je bil začetnik te kirurške tehnike v Jugoslaviji. Opravil je tudi prvo heterotopično transplantacijo na svetu. Leta 1985 je postal predstojnik Klinike za plastično kirurgijo in opekline Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Že prej je v Ljubljani organiziral tretjo mikrokirurško službo v Evropi, ki zagotavlja 24-urno pripravljenost na drobnožilne kirurške posege. Specialist za plastično kirurgijo Marko Godina je izobrazil vse slovenske in jugoslovanske plastične kirurge svoje dobe, pa tudi številne tuje, ter predaval na številnih kongresih in strokovnih srečanjih doma in na tujem.
—–
Ljubljanska športna pa tudi kulturna javnost je po drugi svetovni vojni pogrešala veliko večnamensko dvorano, v kateri bi lahko organizirali večje domače in mednarodne prireditve. Tako so leta 1964 začeli v delu parka Tivoli ob Celovški cesti, kjer je bilo tedaj že nekaj športnih objektov (igrišča za košarko, rokomet in tenis ter kotalkališče in umetno drsališče s tribunami za pet tisoč gledalcev), graditi Halo Tivoli. Zasnovana je bila tako, da se ob največjih prireditvah lahko uporablja kot celota, sicer pa je razdeljena v malo in veliko dvorano. Velika je namenjena predvsem športom na ledu, mala pa drugim športnim igram. V obeh je mogoče organizirati še različne kulturne in zabavne prireditve, saj so pri gradnji uporabljali tudi akustične materiale. Med avtorji tega projekta je bil tudi inženir Stanko Bloudek; po njegovi smrti so športni park v Tivoliju poimenovali po tem pomembnem športniku, trenerju in konstruktorju.
HaloTivoli so uradno odprli aprila leta 1965, torej pred pol stoletja, in sicer nekaj pred začetkom svetovnega prvenstva v namiznem tenisu, popularno “SPENT 65” imenovanega. Sicer pa je bil prvi gost sploh v Hali sloviti ameriški jazzovski glasbenik Louis Armstrong, ki je nastopil pred približno šest tisoč gledalci. Mimogrede: to je bilo njegovo drugo gostovanje v Ljubljani; prvi kocert je imel že leta 1959 v novi dvorani Kupola na Gospodarskem razstavišču.
Naslednje večje prireditve v Hali Tivoli so bile predvsem športne: SPENT-u 65 je naslednje leto sledilo svetovno hokejsko prvenstvo skupine A, nato pa so bila še svetovna prvenstva v gimnastiki, dvigovanju uteži in kegljanju. Verjetno najbolj dramatična tekma v hali Tivoli pa je bil finalni dvoboj med Jugoslavijo in Združenimi državami Amerike na svetovnem prventsvu v košarku maja leta 1970; pred rekordnimi 14.000 gledalci si je Jugoslavija priigrala naslov svetovnega prvaka.
Prva pisna omemba Murske Sobote Najizrazitejši slovenski portretist svojega časa Štajerci, Primorci in Istrani v prvi tankovski brigadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Izgon narodno zavednega duhovnika Prva doktorandka Univerze v Ljubljani Avtor naše prve televizijske nadaljevanke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – slovenska pisava prve polovice 19. stoletja Igralka iz Astrahana očarala Ljubljano Skladatelj pihalno – orkestralne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za narodno šolo v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu Literarni poskus kronike slovenske meščanske družine Požig Narodnega doma v Trstu – nacionalistično hudodelstvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi prevajalec korana v latinščino Kazen za politično daljnovidnost Etnomuzikolog in raziskovalec narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Utemeljitelj mednarodnega zasebnega prava pri nas Vrt domovinske flore Skladatelj in general *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kartuzijanski samostan, ki kljubuje času Maribor dobil narodni dom Eden naših najpomembnejših likovnih umetnikov druge polovice 20. stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zavzemanje za dvojezično univerzo v Trstu Tigrovec in vojaški obveščevalec Nudizem na Dravskem otoku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi Cesarja Sigismunda Prvi ban Dravske banovine Plečnikov diplomant − partizanski poveljnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O kraljici nedeljskega plesa na Starem trgu v Ljubljani Začetnik slovenske spomeniške topografije 33 let od Brionske deklaracije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi realistični krajinski slikar Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Znanstveno o kugi Svetovni rekord v metu diska za ženske Na tujem o dramatičnih razmerah v Sloveniji po razglasitvi samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Ž: Gledališka predstava na Dvoru pri Žužemberku Prvič z žičnico na Vogel *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden od pionirjev raketne tehnike Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški nadškof pridigal v slovenskem jeziku Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Vodnik dobi spomenik Prekinitev okupatorjevih oskrbovalnih poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi mestni vodovod Igralka in režiserka ljubljanske Drame Arhitekt in prva montažna stavba pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini Socialni realist Ludvik Mrzel in njegov »Bog v Trbovljah« Sarajevski atentat – povod za izbruh velike vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop predhodnika današnjega Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov