Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
FIDÉLIS TERPINC velja za prvega slovenskega velepodjetnika. Rodil se je na današnji dan leta 1799 v Kranju. Z očetovim kapitalom je najprej v Kranju ustanovil valjalnico in pozneje v okolici Domžal in Mengša organiziral izdelovanje slamnikov. Leta 1825 je kupil graščino in gospostvo Fužine pri Ljubljani ter zgradil velike mline; pozneje je enega spremenil v oljarno.
Leta 1842 je ustanovil tovarno papirja in se nato lotil izdelovanja strojil in barvil. Čez nekaj let je en mlin preuredil v papirnico in tako postavil temelje papirnici Vevče, prvi strojni papirnici na Slovenskem. V Ljubljani je ustanovil še tovarno sukna in kôcev. Fidelis Terpinc je bil leta 1866 izvoljen v deželni zbor in bil nato dve leti kot prvi Slovenec namestnik kranjskega deželnega glavarja. V slovenskem narodnem gibanju je bil pomemben podpornik različnih ustanov in društev, leta 1865 pa je postal častni meščan Ljubljane.
—–
Etnolog, romanist in lutkar NIKO KURET je na ljubljanski univerzi leta 1930 diplomiral iz romanistike in primerjalne književnosti, leta 1946 iz etnologije, deset let pozneje pa je doktoriral. Najprej je bil srednješolski profesor, od leta 1958 pa je delal na Inštitutu za slovensko narodopisje pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, nazadnje kot znanstveni svetnik. Pisal je teoretične eseje o sodobnem gledališču, urejal revijo Ljudski oder in knjižno zbirko z enakim naslovom, prirejal stare slovenske ljudske igre, raziskoval liturgične igre na Slovenskem ter sintetično in analitično prikazal ljudsko gledališče, predvsem lutkarstvo in ziljsko štehvanje.
Med njegovimi deli velja posebej omeniti »Praznično leto Slovencev«, s katerim je obudil spomin na številne običaje in navade slovenskega ljudstva. Zanj je v Palermu dobil nagrado Giuseppe Pietrè, za ljudsko dramatiko pa Herderjevo nagrado na Dunaju. Kot eden začetnikov slovenskega lutkovnega gledališča je leta 1934 v Kranju ustanovil prvi oder ročnih lutk, nekaj let pozneje pa je s svojo lutkarsko »Pavlihovo druščino« uveljavil stalnega junaka – burkeža Pavliho. Leta 1991 je Niko Kuret postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Rodil se je na današnji dan leta 1906 v Trstu.
—–
Na današnji dan leta 1920 so se na Zaloški cesti v Ljubljani spopadli orožniki in delavci, ki so šli v urejenem sprevodu proti središču mesta, kjer naj bi bilo osrednje protestno zborovanje stavkajočih železničarjev. Orožniki so streljali na demonstrante in štirinajst ljudi ubili, približno trideset pa jih je bilo ranjenih. Žandarmerija je takrat aretirala vodstvo Komunistične partije Jugoslavije za Slovenijo in tako veliko železničarsko stavko strla. S tem je bila za dalj časa revolucionarna dejavnost delavcev na Slovenskem ustavljena.
—–
Dramska igralka in pisateljica ALJA TKAČEV je po diplomi na Akademiji za igralsko umetnost leta 1957 kot svobodna umetnica ustanovila gledališko skupino »Komedijantski atelje«, v letih od 1964 do 80 je bila stalna članica Slovenskega mladinskega gledališča, nato pa Lutkovnega gledališča Ljubljana. Bila je igralka z veliko govorno kulturo in privrženka tako imenovanega totalnega gledališča.
Ž: Njen igralski razpon je segal od otroških, dekliških in fantovskih likov do pretanjenih upodobitev sodobnih žensk in groteskno parodiranih likov nerealnih bitij. Alja Tkačev je pisala tudi pesmi, prozo, dramska besedila, lutkovne in radijske igre ter pogosto nastopala v oddajah za otroke na ljubljanskem radiu. Rodila se je na današnji dan leta 1934 v Ljubljani.
6279 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
FIDÉLIS TERPINC velja za prvega slovenskega velepodjetnika. Rodil se je na današnji dan leta 1799 v Kranju. Z očetovim kapitalom je najprej v Kranju ustanovil valjalnico in pozneje v okolici Domžal in Mengša organiziral izdelovanje slamnikov. Leta 1825 je kupil graščino in gospostvo Fužine pri Ljubljani ter zgradil velike mline; pozneje je enega spremenil v oljarno.
Leta 1842 je ustanovil tovarno papirja in se nato lotil izdelovanja strojil in barvil. Čez nekaj let je en mlin preuredil v papirnico in tako postavil temelje papirnici Vevče, prvi strojni papirnici na Slovenskem. V Ljubljani je ustanovil še tovarno sukna in kôcev. Fidelis Terpinc je bil leta 1866 izvoljen v deželni zbor in bil nato dve leti kot prvi Slovenec namestnik kranjskega deželnega glavarja. V slovenskem narodnem gibanju je bil pomemben podpornik različnih ustanov in društev, leta 1865 pa je postal častni meščan Ljubljane.
—–
Etnolog, romanist in lutkar NIKO KURET je na ljubljanski univerzi leta 1930 diplomiral iz romanistike in primerjalne književnosti, leta 1946 iz etnologije, deset let pozneje pa je doktoriral. Najprej je bil srednješolski profesor, od leta 1958 pa je delal na Inštitutu za slovensko narodopisje pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, nazadnje kot znanstveni svetnik. Pisal je teoretične eseje o sodobnem gledališču, urejal revijo Ljudski oder in knjižno zbirko z enakim naslovom, prirejal stare slovenske ljudske igre, raziskoval liturgične igre na Slovenskem ter sintetično in analitično prikazal ljudsko gledališče, predvsem lutkarstvo in ziljsko štehvanje.
Med njegovimi deli velja posebej omeniti »Praznično leto Slovencev«, s katerim je obudil spomin na številne običaje in navade slovenskega ljudstva. Zanj je v Palermu dobil nagrado Giuseppe Pietrè, za ljudsko dramatiko pa Herderjevo nagrado na Dunaju. Kot eden začetnikov slovenskega lutkovnega gledališča je leta 1934 v Kranju ustanovil prvi oder ročnih lutk, nekaj let pozneje pa je s svojo lutkarsko »Pavlihovo druščino« uveljavil stalnega junaka – burkeža Pavliho. Leta 1991 je Niko Kuret postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Rodil se je na današnji dan leta 1906 v Trstu.
—–
Na današnji dan leta 1920 so se na Zaloški cesti v Ljubljani spopadli orožniki in delavci, ki so šli v urejenem sprevodu proti središču mesta, kjer naj bi bilo osrednje protestno zborovanje stavkajočih železničarjev. Orožniki so streljali na demonstrante in štirinajst ljudi ubili, približno trideset pa jih je bilo ranjenih. Žandarmerija je takrat aretirala vodstvo Komunistične partije Jugoslavije za Slovenijo in tako veliko železničarsko stavko strla. S tem je bila za dalj časa revolucionarna dejavnost delavcev na Slovenskem ustavljena.
—–
Dramska igralka in pisateljica ALJA TKAČEV je po diplomi na Akademiji za igralsko umetnost leta 1957 kot svobodna umetnica ustanovila gledališko skupino »Komedijantski atelje«, v letih od 1964 do 80 je bila stalna članica Slovenskega mladinskega gledališča, nato pa Lutkovnega gledališča Ljubljana. Bila je igralka z veliko govorno kulturo in privrženka tako imenovanega totalnega gledališča.
Ž: Njen igralski razpon je segal od otroških, dekliških in fantovskih likov do pretanjenih upodobitev sodobnih žensk in groteskno parodiranih likov nerealnih bitij. Alja Tkačev je pisala tudi pesmi, prozo, dramska besedila, lutkovne in radijske igre ter pogosto nastopala v oddajah za otroke na ljubljanskem radiu. Rodila se je na današnji dan leta 1934 v Ljubljani.
Avtor srbske državne himne in himne Slovenske vojske Novinarka, zapisana filmski tematiki Slikar, grafik in fotograf
Pobudnik prvega slovenskega pisateljskega društva Pevska pedagoginja uglednih opernih ustvarjalcev Operni glas za lirske vloge
Prva uspešna operacija sive mrene pri nas Inštruktor obveščevalcev in diverzantov Urednik lista Naši razgledi
Več kot 1200 štipendistov Knafljeve ustanove Pobuda za slovensko univerzo sredi 19. stoletja Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov
Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle
Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja
Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Neveljaven email naslov