Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1721 se je v Ljubljani rodil gospodarstvenik in mecen PETER PAVEL GLAVAR. Leta 1744 je postal najemnik malteškega posestva v Komendi, tamkajšnji kaplan in nato župnik. Potem ko je kupil grad Lanšprež, se je posvetil kmetijskemu gospodarstvu, zlasti čebelarstvu in razsvetljevanju ljudi. Kot vnet član Kranjske kmetijske družbe se je ukvarjal z različnimi poskusi v kmetijstvu in pisal predvsem o čebelarstvu. Na gradu je ustanovil tudi čebelarsko šolo in podpiral ustanavljanje čebelarskih zadrug. Številnim dijakom je pomagal z denarno podporo. Peter Pavel Glavar je svoje premoženje zapustil revežem in za zidavo bolnišnice v Komendi.
—–
Pripovednik, urednik in literarni zgodovinar JAKOB SKET je v Gradcu študiral klasično filologijo, slovenščino in nemščino ter doktoriral leta 1878. Ob poučevanju na celovški gimnaziji je bil urednik revije Kres, odbornik in ravnatelj Mohorjeve družbe in eden izmed urednikov njenih zbirk. Napisal je avtobiografski roman, nekaj poznoromantičnih novel ter zbral in objavil “Slovenske balade in romance”. Njegovo osrednje leposlovno delo je povest iz turških časov “Miklova Zala”, ki je dosegla izreden uspeh, bila večkrat dramatizirana in postala ena najbolj priljubljenih ljudskih iger. Jakob Sket se je rodil na današnji dan leta 1852 v Mestinju pri Šmarju pri Jelšah.
—–
Enolog in šolnik FRANC TRAMPUŽ se je rodil na današnji dan leta 1870 v Kostanjevici na Krasu. Višjo sadjarsko in vrtnarsko šolo je končal v Klosterneuburgu in bil od leta 1893 potujoči kmetijski učitelj na otokih Lošinju in Krku. Leta 1904 je organiziral in vodil kmetijsko šolo z vzornim poskusnim posestvom v Pazinu. Ta je postala središče kmetijsko-prosvetne dejavnosti v hrvaški Istri in z njo je postavil temelje istrskega in kvarnerskega vinogradništva ter kmetijskega izobraževanja. V letih od 1919 do 1936 je bil Franc Trampuž v Ljubljani med drugim tudi inšpektor za kmetijske šole ter vodja kmetijskega oddelka banske uprave.
—–
Biolog, pisec poljudnoznanstvenih besedil in šolnik STANISLAV BEVK je leta 1899 na dunajski univerzi promoviral v doktorja filozofije. Leta 1904 je bil imenovan za ravnatelja idrijske realke, leta 1917 za ravnatelja 2. državne gimnazije v Ljubljani, po prvi svetovni vojni pa je postal vodja prosvetnega oddelka pri pokrajinski upravi Ljubljane. Sodeloval je pri ustanavljanju odseka za varstvo narave pri Muzejskem društvu in ornitološkega observatorija v Ljubljani, bil pa je tudi eden izmed ustanoviteljev revije Lovec ter Ribiško-lovskega vestnika.
Kot ljubitelj narave in strokovnjak je že leta 1920 predlagal, da bi zakonito varstvo po vsej državi zajelo kozoroga, gamsa, jelena, medveda in nekaj ptičev. Deželna vlada je kmalu potem izdala naredbo o varstvu redkih ali za Slovenijo značilnih in za znanost pomembnih živali. Leta 1945 je Bevk postal vodja odsekov za visoko šolstvo na ministrstvu za prosveto Ljudske republike Slovenije. Poleg številnih člankov in knjig je napisal tudi prve učbenike za botaniko za višje razrede srednjih šol. Biolog Stanislav Bevk se je rodil na današnji dan pred 140-imi leti v Šentvidu pri Lukovici.
6283 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1721 se je v Ljubljani rodil gospodarstvenik in mecen PETER PAVEL GLAVAR. Leta 1744 je postal najemnik malteškega posestva v Komendi, tamkajšnji kaplan in nato župnik. Potem ko je kupil grad Lanšprež, se je posvetil kmetijskemu gospodarstvu, zlasti čebelarstvu in razsvetljevanju ljudi. Kot vnet član Kranjske kmetijske družbe se je ukvarjal z različnimi poskusi v kmetijstvu in pisal predvsem o čebelarstvu. Na gradu je ustanovil tudi čebelarsko šolo in podpiral ustanavljanje čebelarskih zadrug. Številnim dijakom je pomagal z denarno podporo. Peter Pavel Glavar je svoje premoženje zapustil revežem in za zidavo bolnišnice v Komendi.
—–
Pripovednik, urednik in literarni zgodovinar JAKOB SKET je v Gradcu študiral klasično filologijo, slovenščino in nemščino ter doktoriral leta 1878. Ob poučevanju na celovški gimnaziji je bil urednik revije Kres, odbornik in ravnatelj Mohorjeve družbe in eden izmed urednikov njenih zbirk. Napisal je avtobiografski roman, nekaj poznoromantičnih novel ter zbral in objavil “Slovenske balade in romance”. Njegovo osrednje leposlovno delo je povest iz turških časov “Miklova Zala”, ki je dosegla izreden uspeh, bila večkrat dramatizirana in postala ena najbolj priljubljenih ljudskih iger. Jakob Sket se je rodil na današnji dan leta 1852 v Mestinju pri Šmarju pri Jelšah.
—–
Enolog in šolnik FRANC TRAMPUŽ se je rodil na današnji dan leta 1870 v Kostanjevici na Krasu. Višjo sadjarsko in vrtnarsko šolo je končal v Klosterneuburgu in bil od leta 1893 potujoči kmetijski učitelj na otokih Lošinju in Krku. Leta 1904 je organiziral in vodil kmetijsko šolo z vzornim poskusnim posestvom v Pazinu. Ta je postala središče kmetijsko-prosvetne dejavnosti v hrvaški Istri in z njo je postavil temelje istrskega in kvarnerskega vinogradništva ter kmetijskega izobraževanja. V letih od 1919 do 1936 je bil Franc Trampuž v Ljubljani med drugim tudi inšpektor za kmetijske šole ter vodja kmetijskega oddelka banske uprave.
—–
Biolog, pisec poljudnoznanstvenih besedil in šolnik STANISLAV BEVK je leta 1899 na dunajski univerzi promoviral v doktorja filozofije. Leta 1904 je bil imenovan za ravnatelja idrijske realke, leta 1917 za ravnatelja 2. državne gimnazije v Ljubljani, po prvi svetovni vojni pa je postal vodja prosvetnega oddelka pri pokrajinski upravi Ljubljane. Sodeloval je pri ustanavljanju odseka za varstvo narave pri Muzejskem društvu in ornitološkega observatorija v Ljubljani, bil pa je tudi eden izmed ustanoviteljev revije Lovec ter Ribiško-lovskega vestnika.
Kot ljubitelj narave in strokovnjak je že leta 1920 predlagal, da bi zakonito varstvo po vsej državi zajelo kozoroga, gamsa, jelena, medveda in nekaj ptičev. Deželna vlada je kmalu potem izdala naredbo o varstvu redkih ali za Slovenijo značilnih in za znanost pomembnih živali. Leta 1945 je Bevk postal vodja odsekov za visoko šolstvo na ministrstvu za prosveto Ljudske republike Slovenije. Poleg številnih člankov in knjig je napisal tudi prve učbenike za botaniko za višje razrede srednjih šol. Biolog Stanislav Bevk se je rodil na današnji dan pred 140-imi leti v Šentvidu pri Lukovici.
Portorož v zgodovinskih virih »Slovenia« iz pisma Valentinu Vodniku Pota primorske učiteljice
Tri olimpijske igre – šest kolajn Režiser velikega formata Pogodba, ki je odrezala Primorsko
Diplomat iz Črnega Vrha pri Društvu narodov Pesnik vojne in ljubezni Dve pomembni mladinski reviji izpred stoletja
Častnik iz Vorančeve Požganice Praprotnice in cvetnice slovenskega ozemlja Sporazumi, ki so potrdili zahodno državno mejo
Avtor srbske državne himne in himne Slovenske vojske Novinarka, zapisana filmski tematiki Slikar, grafik in fotograf
Pobudnik prvega slovenskega pisateljskega društva Pevska pedagoginja uglednih opernih ustvarjalcev Operni glas za lirske vloge
Prva uspešna operacija sive mrene pri nas Inštruktor obveščevalcev in diverzantov Urednik lista Naši razgledi
Več kot 1200 štipendistov Knafljeve ustanove Pobuda za slovensko univerzo sredi 19. stoletja Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov
Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle
Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja
Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Neveljaven email naslov