Po zmagi protireformacije ob koncu 16. stoletja je oblast nad šolstvom spet dobila Katoliška cerkev: protestantske šole je zaprla, učitelje pa izgnala. Vzgojo in izobraževanje v srednjih šolah so tako prevzeli jezuiti, člani reda, ki se je posvetil utrjevanju in širjenju katoliške vere. V Ljubljani so jezuiti kmalu ustanovili  kolegij, ki je pomenil začetek višjega šolstva na Slovenskem. Za takratne razmere je bilo to dokaj veliko učno-vzgojno središče. Ob cerkvi svetega Jakoba so bili samostan, šolsko poslopje in konvikt, dijaški dom. V njem je bilo vedno okoli 500 dijakov. Temeljni kamen zanj so položili na današnji dan leta 1598, dokončan pa je bil štiri leta pozneje.

Jezuitski kolegiji so pedagoški in vzgojni dejavnosti pri nas dajali pečat vse do zadnjih desetletij 18. stoletja. Čeprav so bili programi teh višjih študijev univerzitetni, slušateljem niso podeljevali akademskih naslovov, saj je bil za to potreben poseben papeški ali cesarski privilegij, ki pa ga jezuiti na Slovenskem niso imeli.  V drugi polovici 18. stoletja so jezuitski red razpustili, njegove srednje in višje šole pa je znova prevzela avstrijska država.

—–

Na današnji dan leta 1902 se je v Zablatah na Koroškem rodil šolnik in narodni delavec  JOŠKO  TISCHLER.  Leta 1926 je bil na dunajski univerzi promoviran iz matematike in fizike. Že med študijem se je vključil v delo Slovenske krščansko socialne zveze za Koroško in bil med soustanovitelji Kluba koroških slovenskih akademikov na Dunaju, leta 1937 pa je prevzel vodenje Slovenske prosvetne zveze. Pozneje so ga zaradi ostrega kritiziranja

nacističnega zatiranja slovenskega narodnostnega in kulturnega delovanja kot profesorja kazensko prestavili.

Med vojno je bil predsednik pokrajinskega odbora Osvobodilne fronte  za slovensko Koroško, po njej pa predsednik Slovenske prosvetne zveze, ki je zahtevala ustanovitev slovenske gimnazije in učiteljišča ter slovenskih kmetijskih šol. Leta 1957 je postal ravnatelj na novo ustanovljene Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu. Joško Tischler se je ves čas zavzemal za jezikovno in narodno enakopravnost koroških Slovencev ter zagovarjal njihovo vsestransko sodelovanje z matičnim narodom.

—–

Na današnji dan leta 1989 je pesnik Tone Pavček na veliki politični manifestaciji na Kongresnem trgu v Ljubljani prebral izjavo slovenske politične alternative oziroma nastajajoče demokratične opozicije, imenovano  Majniška deklaracija 1989.  Podpisali so jo Društvo slovenskih pisateljev, Slovenska demokratična zveza, Slovenska kmečka zveza, Slovensko krščansko socialno gibanje in Socialdemokratska zveza Slovenije. Deklaracija je med drugim poudarila prelomnost zgodovinskih dogodkov in odgovornost Slovencev za njihovo prihodnost, zahtevala samostojno Slovenijo in postavila temelje političnemu programu poznejše koalicije Demos.