Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Okoli leta 1430 se je na Bavarskem rodil zgodovinar JAKOB UNREST. Na Koroško je prišel najpozneje leta 1466, ko je postal župnik pri Svetem Martinu na Teholici in kanonik pri Gospe Sveti. Napisal je tri zgodovinopisna dela v nemščini; med temi je napomembnejša “Avstrijska kronika”, delo, ki je za rekonstrukcijo dogodkov v drugi polovici 15. stoletja primarni vir. Za slovensko zgodovino so zanimivi zlasti podatki o ustanovitvi ljubljanske škofije in smrti grofa Ulrika II. Celjskega ter prikaz koroškega kmečkega upora in turških vpadov. Jakob Unrest velja skupaj z Janom Vetrinjskim za začetnika zgodovinopisja Koroške.
—–
Na današnji dan leta 1860 je na Dunaju Davorin Martin Jenko zložil napev pesmi “Naprej, zastava Slave” Simona Jenka. Pesem je bila primerna za koračnico in kmalu je postala neuradna slovenska himna. Prvikrat so jo zapeli 22. oktobra pred 155-imi leti na bésedi slovenskega pevskega društva na Dunaju, od takrat pa so pesem “Naprej, zastava Slave” peli na koncu bésed (to so bile družabne prireditve s poučnim in zabavnim programom), na taborih in na drugih narodnih prireditvah.
—–
Sopranistka IVANKA RIBIČ je leta 1918 začela nastopati v zboru ljubljanske opere, po študiju petja v Glasbeni matici pa je postala solistka in bila do leta 1945 najbolj angažirana pevka osrednje slovenske operne hiše. Nato je nastopala v Mariboru in se pozneje posvetila pedagoškemu delu. V svoji dolgi karieri je pela skoraj ves lirski, delno pa tudi koloraturni sopranski operni repertoar. Največ uspeha je doživela kot Violetta v Traviati, Mimi v La Boheme in Čo-Čo-San v Madame Butterfly. Ivanka Ribič se je rodila na današnji dan pred 120-imi leti v Ljubljani.
—–
Ameriški igralec HENRY FONDA je bil zadnji predstavnik vrste filmskih velikanov, kakršni so bili Clark Gable, Gary Cooper, Spencer Tracy, John Wayne in Humprey Bogart. Svojo igralsko pot je začel v gledališču, leta 1935 pa je posnel svoj prvi film “Kmet se ženi”. V skoraj pol stoletja dolgi karieri je igral v približno sto filmih in tridesetih gledaliških predstavah.
Vseskozi je nastopal v zanj značilnih vlogah: igral je predsednike, državnike, uspešne odvetnike, admirale in šerife. Kljub številnim odličnim vlogam v filmih Sadovi jeze, Dvanajst jeznih mož, Vojna in mir in drugih je prvega “oskarja” dobil šele leta 1981, in to za življenjsko delo. Henry Fonda se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Nebraski v Združenih državah Amerike.
Sicer pa so “oskarje”, nagrade ameriške Akademije za filmsko umetnost in znanost za najvidnejše umetniške dosežke v domačih in tujih filmih prvikrat podelili na današnji dan leta 1929 v Hollywoodu blizu Los Angelesa. Prve nagrade, imenovane po pozlačenem nagradnem kipcu, ki je eno od sodelavk Akademije spominjal na njenega strica Oskarja, so tistega leta dobili: igralca Janet Gaynor in Emil Jannings, režiserja Frank Borsage in Lewis Milestone, scenarist Ben Hecht in producent Jack Warner. Oskarji so še danes najbolj zaželene nagrade v kinematografiji in med filmskimi umetniki.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Okoli leta 1430 se je na Bavarskem rodil zgodovinar JAKOB UNREST. Na Koroško je prišel najpozneje leta 1466, ko je postal župnik pri Svetem Martinu na Teholici in kanonik pri Gospe Sveti. Napisal je tri zgodovinopisna dela v nemščini; med temi je napomembnejša “Avstrijska kronika”, delo, ki je za rekonstrukcijo dogodkov v drugi polovici 15. stoletja primarni vir. Za slovensko zgodovino so zanimivi zlasti podatki o ustanovitvi ljubljanske škofije in smrti grofa Ulrika II. Celjskega ter prikaz koroškega kmečkega upora in turških vpadov. Jakob Unrest velja skupaj z Janom Vetrinjskim za začetnika zgodovinopisja Koroške.
—–
Na današnji dan leta 1860 je na Dunaju Davorin Martin Jenko zložil napev pesmi “Naprej, zastava Slave” Simona Jenka. Pesem je bila primerna za koračnico in kmalu je postala neuradna slovenska himna. Prvikrat so jo zapeli 22. oktobra pred 155-imi leti na bésedi slovenskega pevskega društva na Dunaju, od takrat pa so pesem “Naprej, zastava Slave” peli na koncu bésed (to so bile družabne prireditve s poučnim in zabavnim programom), na taborih in na drugih narodnih prireditvah.
—–
Sopranistka IVANKA RIBIČ je leta 1918 začela nastopati v zboru ljubljanske opere, po študiju petja v Glasbeni matici pa je postala solistka in bila do leta 1945 najbolj angažirana pevka osrednje slovenske operne hiše. Nato je nastopala v Mariboru in se pozneje posvetila pedagoškemu delu. V svoji dolgi karieri je pela skoraj ves lirski, delno pa tudi koloraturni sopranski operni repertoar. Največ uspeha je doživela kot Violetta v Traviati, Mimi v La Boheme in Čo-Čo-San v Madame Butterfly. Ivanka Ribič se je rodila na današnji dan pred 120-imi leti v Ljubljani.
—–
Ameriški igralec HENRY FONDA je bil zadnji predstavnik vrste filmskih velikanov, kakršni so bili Clark Gable, Gary Cooper, Spencer Tracy, John Wayne in Humprey Bogart. Svojo igralsko pot je začel v gledališču, leta 1935 pa je posnel svoj prvi film “Kmet se ženi”. V skoraj pol stoletja dolgi karieri je igral v približno sto filmih in tridesetih gledaliških predstavah.
Vseskozi je nastopal v zanj značilnih vlogah: igral je predsednike, državnike, uspešne odvetnike, admirale in šerife. Kljub številnim odličnim vlogam v filmih Sadovi jeze, Dvanajst jeznih mož, Vojna in mir in drugih je prvega “oskarja” dobil šele leta 1981, in to za življenjsko delo. Henry Fonda se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Nebraski v Združenih državah Amerike.
Sicer pa so “oskarje”, nagrade ameriške Akademije za filmsko umetnost in znanost za najvidnejše umetniške dosežke v domačih in tujih filmih prvikrat podelili na današnji dan leta 1929 v Hollywoodu blizu Los Angelesa. Prve nagrade, imenovane po pozlačenem nagradnem kipcu, ki je eno od sodelavk Akademije spominjal na njenega strica Oskarja, so tistega leta dobili: igralca Janet Gaynor in Emil Jannings, režiserja Frank Borsage in Lewis Milestone, scenarist Ben Hecht in producent Jack Warner. Oskarji so še danes najbolj zaželene nagrade v kinematografiji in med filmskimi umetniki.
Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Ustvarjalec, ki se je oblikoval ob Cankarju in Župančiču Maribor dobi Pedagoško akademijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O gospodu Trebušniku in njegovi hoji na Triglav Literarna zgodovinarka in zbrana dela Josipa Murna Prvi učbenik za študij mednarodnih odnosov v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Strokovnjak za delovno pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor planinske markacije Diplomat, ki je emigriral v Združene države Amerike Znanstveno o samomoru in samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske? Tehnični oče slovenskega radia Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih promotorjev lepot Savinjskih Alp Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva doktorica znanosti na ljubljanski univerzi Upornik na seznamu usmrčenih z lažnim imenom Pol stoletja od potresa na Kozjanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi civilno bolnišnico Vplivno politično ime na Goriško-Gradiščanskem Neprecenljiva gradbenikova podpora arhitektu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kraljevo ime ubranilo univerzo pred grožnjo ukinitve Obnovljeno delovanje Rdečega križa Fotoreporter žrtev srbskih paravojaških sil *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš največji predvojni glasbeni modernist Cistercijan in akademski slikar Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franz Liszt v Mariboru in nekoliko pozneje v Rogaški Slatini Prva postaja Gorske reševalne službe na Slovenskem Centralna partizanska bolnišnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden naših vodilnih impresionistov Temperamentni umetniški značaj Preučevalec arhitekturne in urbanistične dediščine na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reka Drava je bila 975 let cerkvenoupravna meja Tragična usoda »pesnika zelene pomladi« Prvi sporazum Tito−Šubašić "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Raziskovalec zgodovine slovenskega slovstva Lirski sopran za klasične operne vloge Temeljni kamen za prvi visoki objekt v Novi Gorici "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnik, pisatelj in urednik z Okiča pri Boštanju »Beatin dnevnik« − roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti Zgodovinski Triglav za dan razglasitve samostojnosti "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih raziskovalcev prazgodovine primorskega prostora Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Nova povojna šolska zakonodaja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narodna zavzetost publicista in politika Ustanovitelj Akademske založbe Igralec razgibanega temperamenta – polnega mediteranskega duha *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O pokopališkem redu iz sredine 18. stoletja Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča 583 slovenskih žrtev nacistične evtanazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vrtnica za Primoža Trubarja Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Zagovornik enotne in kompleksne geografske vede *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Botanik, ki je bil tudi tržaški župan Ustanovili Glasbeno matico Prvi transport slovenskih izgnancev v Srbijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov