Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

16.05.2015


Okoli leta 1430 se je na Bavarskem rodil zgodovinar  JAKOB  UNREST.  Na Koroško je prišel najpozneje leta 1466, ko je postal župnik pri Svetem Martinu na Teholici in kanonik pri Gospe Sveti. Napisal je tri zgodovinopisna dela v nemščini; med temi je napomembnejša “Avstrijska kronika”, delo, ki je za rekonstrukcijo dogodkov v drugi polovici 15. stoletja primarni vir. Za slovensko zgodovino so zanimivi zlasti podatki o ustanovitvi ljubljanske škofije in smrti grofa Ulrika II. Celjskega ter prikaz koroškega kmečkega upora in turških vpadov. Jakob Unrest velja skupaj z Janom Vetrinjskim za začetnika zgodovinopisja Koroške.

—–

 Na današnji dan leta 1860 je na Dunaju Davorin Martin Jenko zložil napev pesmi “Naprej, zastava Slave” Simona Jenka. Pesem je bila primerna za koračnico in kmalu je postala neuradna slovenska himna. Prvikrat so jo zapeli 22. oktobra pred 155-imi leti na bésedi slovenskega pevskega društva na Dunaju, od takrat pa so pesem “Naprej, zastava Slave” peli na koncu bésed  (to so bile družabne prireditve s poučnim in zabavnim programom), na taborih in na drugih narodnih prireditvah.   

—–

Sopranistka  IVANKA  RIBIČ  je leta 1918 začela nastopati v zboru ljubljanske opere, po študiju petja v Glasbeni matici pa je postala solistka in bila do leta 1945 najbolj angažirana pevka osrednje slovenske operne hiše. Nato je nastopala v Mariboru in se pozneje posvetila pedagoškemu delu. V svoji dolgi  karieri je pela skoraj ves lirski, delno pa tudi koloraturni sopranski operni repertoar. Največ uspeha je doživela kot Violetta v Traviati, Mimi v La Boheme in Čo-Čo-San v Madame Butterfly. Ivanka Ribič se je rodila na današnji dan pred 120-imi leti v Ljubljani.

—–

 Ameriški igralec  HENRY  FONDA  je bil zadnji predstavnik vrste filmskih velikanov, kakršni so bili Clark Gable, Gary Cooper, Spencer Tracy, John Wayne in Humprey Bogart. Svojo igralsko pot je začel v gledališču, leta 1935 pa je posnel svoj prvi film “Kmet se ženi”. V skoraj pol stoletja dolgi karieri je igral v približno sto filmih in tridesetih gledaliških predstavah.

Vseskozi je nastopal v zanj značilnih vlogah: igral je predsednike, državnike, uspešne odvetnike, admirale in šerife. Kljub številnim odličnim vlogam v filmih Sadovi jeze, Dvanajst jeznih mož, Vojna in mir in drugih je prvega “oskarja” dobil šele leta 1981, in to za življenjsko delo. Henry Fonda se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Nebraski v Združenih državah Amerike.

Sicer pa so “oskarje”, nagrade ameriške Akademije za filmsko umetnost in znanost za najvidnejše umetniške dosežke v domačih in tujih filmih  prvikrat podelili na današnji dan leta 1929 v Hollywoodu blizu Los Angelesa. Prve nagrade, imenovane po pozlačenem nagradnem kipcu, ki je eno od sodelavk Akademije spominjal na njenega strica Oskarja, so tistega leta  dobili: igralca Janet Gaynor in Emil Jannings, režiserja Frank Borsage in Lewis Milestone, scenarist Ben Hecht in producent Jack Warner. Oskarji so še danes najbolj zaželene nagrade v kinematografiji in med filmskimi umetniki.


Na današnji dan

6282 epizod

Na današnji dan

6282 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

16.05.2015


Okoli leta 1430 se je na Bavarskem rodil zgodovinar  JAKOB  UNREST.  Na Koroško je prišel najpozneje leta 1466, ko je postal župnik pri Svetem Martinu na Teholici in kanonik pri Gospe Sveti. Napisal je tri zgodovinopisna dela v nemščini; med temi je napomembnejša “Avstrijska kronika”, delo, ki je za rekonstrukcijo dogodkov v drugi polovici 15. stoletja primarni vir. Za slovensko zgodovino so zanimivi zlasti podatki o ustanovitvi ljubljanske škofije in smrti grofa Ulrika II. Celjskega ter prikaz koroškega kmečkega upora in turških vpadov. Jakob Unrest velja skupaj z Janom Vetrinjskim za začetnika zgodovinopisja Koroške.

—–

 Na današnji dan leta 1860 je na Dunaju Davorin Martin Jenko zložil napev pesmi “Naprej, zastava Slave” Simona Jenka. Pesem je bila primerna za koračnico in kmalu je postala neuradna slovenska himna. Prvikrat so jo zapeli 22. oktobra pred 155-imi leti na bésedi slovenskega pevskega društva na Dunaju, od takrat pa so pesem “Naprej, zastava Slave” peli na koncu bésed  (to so bile družabne prireditve s poučnim in zabavnim programom), na taborih in na drugih narodnih prireditvah.   

—–

Sopranistka  IVANKA  RIBIČ  je leta 1918 začela nastopati v zboru ljubljanske opere, po študiju petja v Glasbeni matici pa je postala solistka in bila do leta 1945 najbolj angažirana pevka osrednje slovenske operne hiše. Nato je nastopala v Mariboru in se pozneje posvetila pedagoškemu delu. V svoji dolgi  karieri je pela skoraj ves lirski, delno pa tudi koloraturni sopranski operni repertoar. Največ uspeha je doživela kot Violetta v Traviati, Mimi v La Boheme in Čo-Čo-San v Madame Butterfly. Ivanka Ribič se je rodila na današnji dan pred 120-imi leti v Ljubljani.

—–

 Ameriški igralec  HENRY  FONDA  je bil zadnji predstavnik vrste filmskih velikanov, kakršni so bili Clark Gable, Gary Cooper, Spencer Tracy, John Wayne in Humprey Bogart. Svojo igralsko pot je začel v gledališču, leta 1935 pa je posnel svoj prvi film “Kmet se ženi”. V skoraj pol stoletja dolgi karieri je igral v približno sto filmih in tridesetih gledaliških predstavah.

Vseskozi je nastopal v zanj značilnih vlogah: igral je predsednike, državnike, uspešne odvetnike, admirale in šerife. Kljub številnim odličnim vlogam v filmih Sadovi jeze, Dvanajst jeznih mož, Vojna in mir in drugih je prvega “oskarja” dobil šele leta 1981, in to za življenjsko delo. Henry Fonda se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Nebraski v Združenih državah Amerike.

Sicer pa so “oskarje”, nagrade ameriške Akademije za filmsko umetnost in znanost za najvidnejše umetniške dosežke v domačih in tujih filmih  prvikrat podelili na današnji dan leta 1929 v Hollywoodu blizu Los Angelesa. Prve nagrade, imenovane po pozlačenem nagradnem kipcu, ki je eno od sodelavk Akademije spominjal na njenega strica Oskarja, so tistega leta  dobili: igralca Janet Gaynor in Emil Jannings, režiserja Frank Borsage in Lewis Milestone, scenarist Ben Hecht in producent Jack Warner. Oskarji so še danes najbolj zaželene nagrade v kinematografiji in med filmskimi umetniki.


06.04.2024

8. april - prvo slovensko planinsko društvo na Štajerskem (1901)

Avgust Jenko - Kládivar med Preporodovci Ciril Žebot in pobuda povezovanja evropskih narodov med nemškim in ruskim območjem Marijan Kramberger »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

7. april - Rudolf Bukšek (1882) znameniti bariton zagrebške operne hiše

Slovenska zastava nad ljubljansko gostilno Zlata zvezda Vojna zaprla gledališče Slovenski letalski stotnik Miha Klavora – branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

6. april - akad. slikar Slavko Kores (1924) mojster barvnega izraza

Najbogatejši Slovenec Josip Gorup izdatno podpiral pesnika Simona Gregorčiča Ema Starc - ena vodilnih igralk medvojnega gledališča Jutro cvetne nedelje prineslo vojno *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

5. april - Vinko Möderndorfer (1894) v vseh režimih preganjan socialni in politični delavec

Slikar Franjo Golob – eden prvih talcev na Slovenskem Marija Ilc (sestra Vendelina) - redovnica in kuharska mojstrica Sergij Vilfan, pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

4. april - Ivan Vrban Zadravski (1841) prvi prevajalec Shakespearja v slovenščino

Koroški časnikar in pesnik Lipe Haderlap Prva tehnična raba električne energije pri nas Vladimir Trampuž, začetnik slovenske ginekološke endokrinologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

3. april - Ada Škerl (1924) pionirka slovenske intimistične lirike

Rudolf Marc, eden izmed ustanoviteljev tržaške Slovenske demokratične zveze Igor Pretnar, režiser z izkušnjo moskovske šole Branko Gombač, prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

2. april - »Ameriško-slovenska katoliška jednota« (1894)

Slovaški geolog Dionyz Štur raziskuje po Kranjskem in Štajerskem “Slovenski narod”, vodilno slovensko liberalno glasilo, pred prvo svetovno vojno Ladjarska delniška družba z imenom Oceania *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

1. april - don Paskval Gujon (1909) »naš jezik je slovenski«

Vuzemski ali velikonočni ponedeljek Tone Seliškar - od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

31. marec - spominska plošča alpinski četi na radovljiški graščini (1974)

Verski praznik na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja "Ne topovska krogla z laškega − »izpodnebnik« z vesolja" Ljudsko štetje leta 1931 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

30. marec - Filip Terč (1844) začetnik apiterapije v srednji Evropi

Ognjena katastrofa prizadela Tržič Slikarska družina Koželj iz Kamnika Temelji sodobne patronažne zdravstvene nege pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

29. marec - General in pesnik Rudolf Maister (1874) ena osrednjih osebnosti naše zgodovine

Santorio Santorio - inovator v zdravstvu 17. stoletja Franc Hladnik - ustanovitelj ljubljanskega botaničnega vrta Tragična nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

28. marec - Marjan Javornik (1924) in posodobitev programov slovenskega radia

Franc Rapoc – »gospodarska uspešnost je pogoj za neodvisnost družbe« Josip Mantuani, zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Branislava Sušnik, antropologinja v Latinski Ameriki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

27. marec - Žarko Petan (1929) »V gledališču je režiser bog − žal pa so igralci ateisti«

Jan Plestenjak in trpke zgodbe iz škofjeloškega hribovskega okolja Ciril Praček, eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju Nasledstvo tradicije predvojnega Akademskega študentskega moškega pevskega zbora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

26. marec - Zlata Rodošek (1922) igralka tržaškega gledališča

Janez Mencinger - z dobrodušnim humorjem o kulturnih in družbenih razmerah Jože Felc - psihiater, pesnik in pripovednik Poraz italijanske okupacijske vojske v Jelenovem Žlebu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

25. marec - Viktor Murnik (1874) eden pionirjev telovadne organizacije na Slovenskem

Jožef Marija Schemerl, gradbeni strokovnjak 18. stoletja Dr. Franc Kovačič, osrednja osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja Prvo veliko mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.03.2024

24. marec - Angelca Janko Jenčič (1929) od letnega odra v Rušah do Borštnikovega prstana

Gregor Somer »vzorni učitelj« na Koroškem Manko Golar in »Okrogle o Veržéncih« Pravna podlaga za nasilno mobilizacijo slovenskih fantov v nemško armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.03.2024

23. marec - Rudi Čačinovič (1914) diplomat in pisec

Jurij Vega, matematik, ki je prispeval k znanstveni revoluciji Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik Gabrijel Tomažič, raziskovalec travniških rastlinskih združb in borovih gozdov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.03.2024

22. marec - Ivan Minatti (1924) »Odkar vem zanjo, sem kot avgustovska noč …«

Anton Codelli - izumitelj iz Ljubljane Fizik Gvido Pregl in raziskave reaktorjev Pomembna vojaška vaja marca 1991 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.03.2024

21. marec - Ljudska pisateljica Erna Meško (1911) in njeno delo

Jurij Slatkonja dunajski škof slovenskega rodu Janko Glazer, lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Milena Godina - od mariborskega do skopskega gledališča in nazaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.03.2024

20. marec - Joso Gorec (1895) in prvo mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami

Anton Wagner in začetki sistematičnega opazovanja vremena Antologijska dela Primoža Ramovša Dušan Pirjevec - raziskovalec slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 12 od 315
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov