Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Okoli leta 1430 se je na Bavarskem rodil zgodovinar JAKOB UNREST. Na Koroško je prišel najpozneje leta 1466, ko je postal župnik pri Svetem Martinu na Teholici in kanonik pri Gospe Sveti. Napisal je tri zgodovinopisna dela v nemščini; med temi je napomembnejša “Avstrijska kronika”, delo, ki je za rekonstrukcijo dogodkov v drugi polovici 15. stoletja primarni vir. Za slovensko zgodovino so zanimivi zlasti podatki o ustanovitvi ljubljanske škofije in smrti grofa Ulrika II. Celjskega ter prikaz koroškega kmečkega upora in turških vpadov. Jakob Unrest velja skupaj z Janom Vetrinjskim za začetnika zgodovinopisja Koroške.
—–
Na današnji dan leta 1860 je na Dunaju Davorin Martin Jenko zložil napev pesmi “Naprej, zastava Slave” Simona Jenka. Pesem je bila primerna za koračnico in kmalu je postala neuradna slovenska himna. Prvikrat so jo zapeli 22. oktobra pred 155-imi leti na bésedi slovenskega pevskega društva na Dunaju, od takrat pa so pesem “Naprej, zastava Slave” peli na koncu bésed (to so bile družabne prireditve s poučnim in zabavnim programom), na taborih in na drugih narodnih prireditvah.
—–
Sopranistka IVANKA RIBIČ je leta 1918 začela nastopati v zboru ljubljanske opere, po študiju petja v Glasbeni matici pa je postala solistka in bila do leta 1945 najbolj angažirana pevka osrednje slovenske operne hiše. Nato je nastopala v Mariboru in se pozneje posvetila pedagoškemu delu. V svoji dolgi karieri je pela skoraj ves lirski, delno pa tudi koloraturni sopranski operni repertoar. Največ uspeha je doživela kot Violetta v Traviati, Mimi v La Boheme in Čo-Čo-San v Madame Butterfly. Ivanka Ribič se je rodila na današnji dan pred 120-imi leti v Ljubljani.
—–
Ameriški igralec HENRY FONDA je bil zadnji predstavnik vrste filmskih velikanov, kakršni so bili Clark Gable, Gary Cooper, Spencer Tracy, John Wayne in Humprey Bogart. Svojo igralsko pot je začel v gledališču, leta 1935 pa je posnel svoj prvi film “Kmet se ženi”. V skoraj pol stoletja dolgi karieri je igral v približno sto filmih in tridesetih gledaliških predstavah.
Vseskozi je nastopal v zanj značilnih vlogah: igral je predsednike, državnike, uspešne odvetnike, admirale in šerife. Kljub številnim odličnim vlogam v filmih Sadovi jeze, Dvanajst jeznih mož, Vojna in mir in drugih je prvega “oskarja” dobil šele leta 1981, in to za življenjsko delo. Henry Fonda se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Nebraski v Združenih državah Amerike.
Sicer pa so “oskarje”, nagrade ameriške Akademije za filmsko umetnost in znanost za najvidnejše umetniške dosežke v domačih in tujih filmih prvikrat podelili na današnji dan leta 1929 v Hollywoodu blizu Los Angelesa. Prve nagrade, imenovane po pozlačenem nagradnem kipcu, ki je eno od sodelavk Akademije spominjal na njenega strica Oskarja, so tistega leta dobili: igralca Janet Gaynor in Emil Jannings, režiserja Frank Borsage in Lewis Milestone, scenarist Ben Hecht in producent Jack Warner. Oskarji so še danes najbolj zaželene nagrade v kinematografiji in med filmskimi umetniki.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Okoli leta 1430 se je na Bavarskem rodil zgodovinar JAKOB UNREST. Na Koroško je prišel najpozneje leta 1466, ko je postal župnik pri Svetem Martinu na Teholici in kanonik pri Gospe Sveti. Napisal je tri zgodovinopisna dela v nemščini; med temi je napomembnejša “Avstrijska kronika”, delo, ki je za rekonstrukcijo dogodkov v drugi polovici 15. stoletja primarni vir. Za slovensko zgodovino so zanimivi zlasti podatki o ustanovitvi ljubljanske škofije in smrti grofa Ulrika II. Celjskega ter prikaz koroškega kmečkega upora in turških vpadov. Jakob Unrest velja skupaj z Janom Vetrinjskim za začetnika zgodovinopisja Koroške.
—–
Na današnji dan leta 1860 je na Dunaju Davorin Martin Jenko zložil napev pesmi “Naprej, zastava Slave” Simona Jenka. Pesem je bila primerna za koračnico in kmalu je postala neuradna slovenska himna. Prvikrat so jo zapeli 22. oktobra pred 155-imi leti na bésedi slovenskega pevskega društva na Dunaju, od takrat pa so pesem “Naprej, zastava Slave” peli na koncu bésed (to so bile družabne prireditve s poučnim in zabavnim programom), na taborih in na drugih narodnih prireditvah.
—–
Sopranistka IVANKA RIBIČ je leta 1918 začela nastopati v zboru ljubljanske opere, po študiju petja v Glasbeni matici pa je postala solistka in bila do leta 1945 najbolj angažirana pevka osrednje slovenske operne hiše. Nato je nastopala v Mariboru in se pozneje posvetila pedagoškemu delu. V svoji dolgi karieri je pela skoraj ves lirski, delno pa tudi koloraturni sopranski operni repertoar. Največ uspeha je doživela kot Violetta v Traviati, Mimi v La Boheme in Čo-Čo-San v Madame Butterfly. Ivanka Ribič se je rodila na današnji dan pred 120-imi leti v Ljubljani.
—–
Ameriški igralec HENRY FONDA je bil zadnji predstavnik vrste filmskih velikanov, kakršni so bili Clark Gable, Gary Cooper, Spencer Tracy, John Wayne in Humprey Bogart. Svojo igralsko pot je začel v gledališču, leta 1935 pa je posnel svoj prvi film “Kmet se ženi”. V skoraj pol stoletja dolgi karieri je igral v približno sto filmih in tridesetih gledaliških predstavah.
Vseskozi je nastopal v zanj značilnih vlogah: igral je predsednike, državnike, uspešne odvetnike, admirale in šerife. Kljub številnim odličnim vlogam v filmih Sadovi jeze, Dvanajst jeznih mož, Vojna in mir in drugih je prvega “oskarja” dobil šele leta 1981, in to za življenjsko delo. Henry Fonda se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Nebraski v Združenih državah Amerike.
Sicer pa so “oskarje”, nagrade ameriške Akademije za filmsko umetnost in znanost za najvidnejše umetniške dosežke v domačih in tujih filmih prvikrat podelili na današnji dan leta 1929 v Hollywoodu blizu Los Angelesa. Prve nagrade, imenovane po pozlačenem nagradnem kipcu, ki je eno od sodelavk Akademije spominjal na njenega strica Oskarja, so tistega leta dobili: igralca Janet Gaynor in Emil Jannings, režiserja Frank Borsage in Lewis Milestone, scenarist Ben Hecht in producent Jack Warner. Oskarji so še danes najbolj zaželene nagrade v kinematografiji in med filmskimi umetniki.
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov