Tako rekoč stalne evropske poštne zveze s tekači, z jezdeci ali z vozovi so vse od 16. stoletja potekale tudi čez slovenske pokrajine, stoletje pozneje pa so uvedli še osebni potniški promet. Glavna postaja je bila v Ljubljani, v katero je vsak četrtek  pripeljal poštni voz z Dunaja in iz Gradca. Od Ljubljane do Vrhnike so so se nato potniki raje peljali s čolni, potem pa nadaljevali vožnjo mimo Hrušice in po Vipavski dolini do Gorice ter naprej proti Trstu in Benetkam. Drugo redno poštno zvezo so vpeljali med Ljubljano in Karlovcem – pošta je prihajala vsak delavnik, osebnemu prometu pa je bil namenjen petek.

V naslednjem stoletju so se razmere precej izboljšale.V evropskem voznem redu za leto 1779 piše,  da je šla po slovenskem ozemlju enkrat na teden potniška povezava številka 101 Ostende-Rim. Čez naše dežele je vodila iz Gradca skozi Maribor, Celja, Ljubljano, Vrhniko in Postojno, iz Trsta pa nadaljevala pot proti Benetkam, Raveni in Rimu. Podobni trasi po našem ozemlju sta imeli tudi pošta številka 66 med Dunajem in italijanskimi deželami ter številka 103 med Dunajem in Zagrebom.

Vozni red navaja čase odhodov, ne pa tudi prihodov, ki očitno niso bili preveč zanesljivi. Vožnja od Ljubljane do Gradca, na primer, je trajala tri dni in pol. Ker so poleg vremenskih nevšečnosti in slabih cest prežali na poštne uslužbence in potnike še roparji, so vozove spremljali oboroženi jezdeci.

Proti koncu 18. stoletja so začele po naših cestah voziti potniške poštne kočije –  »diližanse«. Imele so podvozje z vzmetmi in oblazinjeno notranjost, navadno pa jih je vleklo več parov konj. Cena je bila zelo visoka; odvisna je bila seveda od razdalje, števila vpreženih konj ter od številnih mitnin in cestnin. Na te linije so se navezovale lokalne kopne ali plovne povezave in tako je bilo ob koncu 18. stoletja iz Slovenije mogoče potovati v številna pomembna evropska mesta.

—–

Pravnik ANTON GLOBOČNIK je od leta 1848 delal v sodstvu, med drugim na mestnem in deželnem sodišču v Ljubljani, Osijeku, Subotici in Čakovcu. V Postojni je bil od leta 1863 okrajni predstojnik, pozneje pa okrajni glavar. V letih 1885/90 je bil svetnik deželne vlade v Ljubljani. Politično je začel delovati že mlad in je sodeloval v gibanju za politično združitev Slovencev; bil je tudi eden izmed avtorjev slovenskega narodnega programa, ki je leta 1848 izšel v Novicah. Skupaj s Stankom Vrazom se je udeležil slovanskega kongresa v Pragi in dosegel, da se je kongres izrekel za slovenski narodnopolitični program. Kot postojnski glavar je skrbel za razvoj cestnega omrežja in pogozdovanje Krasa, za izboljšanje razmer v šolstvu in za uveljavitev Postojnske jame v svetu. Pravnik in narodni delavec Anton Globočnik se je rodil na današnji dan pred 190-imi leti v Železnikih.