Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Leksikograf in slovničar, doktor bogoslovja ANTON MURKO se je rodil na današnji dan leta 1809 v Spodnji Voličini v Slovenskih Goricah. V letih od 1830 do 32 je napisal slovensko slovnico ter sestavil nemško-slovenski priročni slovar oziroma »ročni besednik«. V svojih delih je presegel štajersko jezikovno regionalnost in zajel celotno knjižno slovenščino, v pisavi pa je dajal prednost tradicionalni bohoričici ter zavračal metelčico in dajnčico. Ti deli Antona Murka sta naleteli pri sodobnikih na dober odziv in močno vplivali na jezikovni razvoj.
—–
Skladatelj in gledališki organizator DANILO BUČAR se je rodil na današnji dan leta 1896 v Črnomlju. Po prvi svetovni vojni je pomagal organizirati gledališče na Jesenicah, po letu 1921 pa je bil igralec, režiser in dirigent v Šentjakobskem gledališču v Ljubljani in tudi občasni interpret šaljivih pesmi. Komponiral je predvsem zborovsko in gledališko glasbo, še danes pa so zelo priljubljeni njegovi samospevi in zborovske skladbe. Od leta 1949 do leta 1966 je bil Danilo Bučar tudi urednik za zborovsko glasbo na naši radijski postaji.
—–
V Metliki se je na današnji dan leta 1882 rodil časnikar in književnik IVAN MOLEK. Leta 1900 se je izselil v Združene države Amerike in pozneje tam urejal številne časnike slovenskih izseljenskih društev, leta 1915 pa je postal tudi prvi urednik »Ameriškega družinskega koledarja«. Med drugim je napisal več kot dvajset dramskih besedil o življenju ameriških Slovencev in tamkajšnja društva so jih rada uprizarjala. Delo Ivana Molka je tudi pomemben vir za preučevanje zgodovine slovenskih družb in izseljenskega časopisja v Združenih državah Amerike. Njegovo rokopisno avtobiografijo »Čez hribe in doline« je priredila in v slovenskem prevodu leta 1979 objavila njegova žena Mary.
—–
Slikar in restavrator MIRKO ŠUBIC iz rodbine znanih podobarjev in likovnih umetnikov iz Poljanske doline je študiral v Münchnu, Pragi in Dresdnu, kjer je diplomiral. V letih od 1950 do 1967 je bil profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in nekaj časa tudi njen rektor. Leta 1951 je organiziral in nato deset let vodil restavratorski oddelek na republiškem zavodu za spomeniško varstvo. Uveljavil se je kot ilustrator, portretist in freskant, predvsem pa kot restavrator in utemeljitelj restavratorsko-konservatorskega šolanja v Sloveniji. Za razstavo v ljubljanski Narodni galeriji je leta 1937 restavriral slike svojih sorodnikov Janeza in Jurija Šubica, za njene razstave v petdesetih in zgodnjih šestdesetih letih prejšnjega stoletja je vodil restavratorska dela, prav tako pa tudi obsežne obnovitve fresk po slovenskih cerkvah in gradovih. Mirko Šubic se je rodil na današnji dan leta 1900 v Ljubljani.
—–
Na poklicno pot odrskega umetnika je NACE SIMONČIČ stopil med drugo svetovno vojno; najprej kot vodja Belokranjske okrožne gledališke skupine na osvobojenem ozemlju, nato pa kot član Slovenskega narodnega gledališča v Črnomlju, po vojni pa v Ljubljani. Po vabilu v Mestno lutkovno gledališče je leta 1951 odigral prvega v imenitnem nizu svojih odrskih likov – kužka Postružka v Zvezdici Zaspanki – s katerim je do konca stoletja dosegel več kot tisoč ponovitev.
V tem gledališču je nato vdihnil dušo še več kot sto lutkovnim junakom z odličnim Pavlihom na čelu. V letih od 1963 do 71 je kot vodja lutkovnega studia na slovenski televiziji med drugim zrežiral in odigral 50 oddaj o Kljukcu ter serijo o Radovednem Tačku. Nastopil je tudi v številnih radijskih igrah za odrasle in otroke. Med drugim je prejel nagrado Prešernovega sklada, Župančičevo nagrado ter leta 1993 nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije za življenjsko delo. Lutkar, igralec in režiser Nace Simončič se je rodil na današnji dan leta 1918 v Litiji.
6283 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Leksikograf in slovničar, doktor bogoslovja ANTON MURKO se je rodil na današnji dan leta 1809 v Spodnji Voličini v Slovenskih Goricah. V letih od 1830 do 32 je napisal slovensko slovnico ter sestavil nemško-slovenski priročni slovar oziroma »ročni besednik«. V svojih delih je presegel štajersko jezikovno regionalnost in zajel celotno knjižno slovenščino, v pisavi pa je dajal prednost tradicionalni bohoričici ter zavračal metelčico in dajnčico. Ti deli Antona Murka sta naleteli pri sodobnikih na dober odziv in močno vplivali na jezikovni razvoj.
—–
Skladatelj in gledališki organizator DANILO BUČAR se je rodil na današnji dan leta 1896 v Črnomlju. Po prvi svetovni vojni je pomagal organizirati gledališče na Jesenicah, po letu 1921 pa je bil igralec, režiser in dirigent v Šentjakobskem gledališču v Ljubljani in tudi občasni interpret šaljivih pesmi. Komponiral je predvsem zborovsko in gledališko glasbo, še danes pa so zelo priljubljeni njegovi samospevi in zborovske skladbe. Od leta 1949 do leta 1966 je bil Danilo Bučar tudi urednik za zborovsko glasbo na naši radijski postaji.
—–
V Metliki se je na današnji dan leta 1882 rodil časnikar in književnik IVAN MOLEK. Leta 1900 se je izselil v Združene države Amerike in pozneje tam urejal številne časnike slovenskih izseljenskih društev, leta 1915 pa je postal tudi prvi urednik »Ameriškega družinskega koledarja«. Med drugim je napisal več kot dvajset dramskih besedil o življenju ameriških Slovencev in tamkajšnja društva so jih rada uprizarjala. Delo Ivana Molka je tudi pomemben vir za preučevanje zgodovine slovenskih družb in izseljenskega časopisja v Združenih državah Amerike. Njegovo rokopisno avtobiografijo »Čez hribe in doline« je priredila in v slovenskem prevodu leta 1979 objavila njegova žena Mary.
—–
Slikar in restavrator MIRKO ŠUBIC iz rodbine znanih podobarjev in likovnih umetnikov iz Poljanske doline je študiral v Münchnu, Pragi in Dresdnu, kjer je diplomiral. V letih od 1950 do 1967 je bil profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in nekaj časa tudi njen rektor. Leta 1951 je organiziral in nato deset let vodil restavratorski oddelek na republiškem zavodu za spomeniško varstvo. Uveljavil se je kot ilustrator, portretist in freskant, predvsem pa kot restavrator in utemeljitelj restavratorsko-konservatorskega šolanja v Sloveniji. Za razstavo v ljubljanski Narodni galeriji je leta 1937 restavriral slike svojih sorodnikov Janeza in Jurija Šubica, za njene razstave v petdesetih in zgodnjih šestdesetih letih prejšnjega stoletja je vodil restavratorska dela, prav tako pa tudi obsežne obnovitve fresk po slovenskih cerkvah in gradovih. Mirko Šubic se je rodil na današnji dan leta 1900 v Ljubljani.
—–
Na poklicno pot odrskega umetnika je NACE SIMONČIČ stopil med drugo svetovno vojno; najprej kot vodja Belokranjske okrožne gledališke skupine na osvobojenem ozemlju, nato pa kot član Slovenskega narodnega gledališča v Črnomlju, po vojni pa v Ljubljani. Po vabilu v Mestno lutkovno gledališče je leta 1951 odigral prvega v imenitnem nizu svojih odrskih likov – kužka Postružka v Zvezdici Zaspanki – s katerim je do konca stoletja dosegel več kot tisoč ponovitev.
V tem gledališču je nato vdihnil dušo še več kot sto lutkovnim junakom z odličnim Pavlihom na čelu. V letih od 1963 do 71 je kot vodja lutkovnega studia na slovenski televiziji med drugim zrežiral in odigral 50 oddaj o Kljukcu ter serijo o Radovednem Tačku. Nastopil je tudi v številnih radijskih igrah za odrasle in otroke. Med drugim je prejel nagrado Prešernovega sklada, Župančičevo nagrado ter leta 1993 nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije za življenjsko delo. Lutkar, igralec in režiser Nace Simončič se je rodil na današnji dan leta 1918 v Litiji.
Portorož v zgodovinskih virih »Slovenia« iz pisma Valentinu Vodniku Pota primorske učiteljice
Tri olimpijske igre – šest kolajn Režiser velikega formata Pogodba, ki je odrezala Primorsko
Diplomat iz Črnega Vrha pri Društvu narodov Pesnik vojne in ljubezni Dve pomembni mladinski reviji izpred stoletja
Častnik iz Vorančeve Požganice Praprotnice in cvetnice slovenskega ozemlja Sporazumi, ki so potrdili zahodno državno mejo
Avtor srbske državne himne in himne Slovenske vojske Novinarka, zapisana filmski tematiki Slikar, grafik in fotograf
Pobudnik prvega slovenskega pisateljskega društva Pevska pedagoginja uglednih opernih ustvarjalcev Operni glas za lirske vloge
Prva uspešna operacija sive mrene pri nas Inštruktor obveščevalcev in diverzantov Urednik lista Naši razgledi
Več kot 1200 štipendistov Knafljeve ustanove Pobuda za slovensko univerzo sredi 19. stoletja Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov
Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle
Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja
Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Neveljaven email naslov