Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Freskant BOLFGANGUS se je rodil neznano kdaj in neznano kje, z letnico 1453 pa je podpisal freske severne ladje v podružnični cerkvi v Crngrobu pri Škofji Loki ter deset let pozneje v župni cerkvi na Mirni. Mojster Bolfgangus pomeni v slovenskem poznogotskem cerkvenem slikarstvu enega kakovostnih vrhov. V svojem delu je združil idealizem, podedovan od internacionalnega gotskega sloga, ki se kaže v milini obrazov in gibov, s sočasnim realizmom, ki je prihajal k nam iz severnih dežel. Ikonografsko zanimiva v cerkvi v Crngrobu je Bolfgangusova freska Kristusovo rojstvo z realistično naslikanim svetim Jožefom s prekipevajočim močnikom; to je najjužnejši primer tega redkega motiva v Evropi.
—–
Arheolog in antropolog JOSEF SZOMBATHY je leta 1882 postal prvi vodja antropološko-zgodovinske zbirke v Naravoslovnem muzeju na Dunaju. Obiskal je številna arheološka najdišča na Slovenskem ter postal njihov najboljši poznavalec in raziskovalec. O tem je pisal dnevnik, ki je dragocen vir podatkov o arheološki dejavnosti pred prvo svetovno vojno. Na naših tleh je med drugim izkopaval na Mostu na Soči, v okolici Bače in v Mušji jami blizu Divače. Večina tega gradiva je v Naravoslovnem muzeju na Dunaju in je bistvena za spoznavanje prazgodovinske arheologije v srednji Evropi. Arheolog in antropolog Josef Szombathy se je rodil na današnji dan leta 1853 na Dunaju.
—–
Operna pevka in igralka IRMA POLLAK je solopetje študirala v Ljubljani in na Dunaju, dramsko igro pa pri profesorju Ignaciju Borštniku, utemeljitelju umetniškega gledališča na Slovenskem. Že leta 1892 je pela v zboru slovenskega Deželnega gledališča, nato pa je nastopala v Dunajskem gledališču ter v Zagrebu. Tam je bila skoraj trideset let najpopularnejša operetna pevka. Leta 1917 je odigrala tudi glavno vlogo v prvem hrvaškem filmu »Brcko«, se je rodila na današnji dan pred 140-imi leti v Ljubljani.
—–
FRAN TRATNIK je v začetku 20. stoletja študiral slikarstvo v Pragi, na Dunaju in v Münchnu. Sprva je delal kot svobodni umetnik – slikar, risar in ilustrator – pozneje pa je bil umetnostni svetovalec in restavrator. Njegovo likovno delo izhaja iz secesijske umetnosti, z motivi človeškega trpljenja, socialne krivičnosti, norosti, slepote in pokopališč pa prehaja v ekspresionističen izraz. Prvi pri nas je kot samostojno in samozadostno umetniško zvrst uveljavil risbo; njegova najbolj znana in verjetno najboljša ima naslov »Slepci«. Leta 1952 je za svoje umetniško delo prejel Prešernovo nagrado. Fran Tratnik se je rodil na današnji dan leta 1881 v kraju Potok ob Dreti v Savinjski dolini.
—–
Slikar, oblikovalec, likovni pedagog in teoretik ZORAN DIDEK je v začetku slikal krajine, portrete in tihožitja v slogu barvnega realizma, po drugi svetovni vojni pa se je posvetil figuraliki, antično zasnovanim krajinam in interijerjem ter abstraktnim slikarskim slogom. Ob tem se je ukvarjal tudi s knjižno ilustracijo in opremo, načrtovanjem notranje opreme in oblikovanjem unikatnih izdelkov za keramično, steklarsko in zlatarsko industrijo. Kot pedagog je posvetil veliko pozornosti razvoju otroške risbe. Raziskoval je zakonitosti likovnega ustvarjanja in svoja spoznanja strnil v bogato ilustrirani knjigi »Raziskovanje oblikotvornosti«. To delo je izšlo šele po njegovi smrti. Slikar, oblikovalec in pedagog Zoran Didek se je rodil na današnji dan leta 1910 v Ljubljani.
6283 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Freskant BOLFGANGUS se je rodil neznano kdaj in neznano kje, z letnico 1453 pa je podpisal freske severne ladje v podružnični cerkvi v Crngrobu pri Škofji Loki ter deset let pozneje v župni cerkvi na Mirni. Mojster Bolfgangus pomeni v slovenskem poznogotskem cerkvenem slikarstvu enega kakovostnih vrhov. V svojem delu je združil idealizem, podedovan od internacionalnega gotskega sloga, ki se kaže v milini obrazov in gibov, s sočasnim realizmom, ki je prihajal k nam iz severnih dežel. Ikonografsko zanimiva v cerkvi v Crngrobu je Bolfgangusova freska Kristusovo rojstvo z realistično naslikanim svetim Jožefom s prekipevajočim močnikom; to je najjužnejši primer tega redkega motiva v Evropi.
—–
Arheolog in antropolog JOSEF SZOMBATHY je leta 1882 postal prvi vodja antropološko-zgodovinske zbirke v Naravoslovnem muzeju na Dunaju. Obiskal je številna arheološka najdišča na Slovenskem ter postal njihov najboljši poznavalec in raziskovalec. O tem je pisal dnevnik, ki je dragocen vir podatkov o arheološki dejavnosti pred prvo svetovno vojno. Na naših tleh je med drugim izkopaval na Mostu na Soči, v okolici Bače in v Mušji jami blizu Divače. Večina tega gradiva je v Naravoslovnem muzeju na Dunaju in je bistvena za spoznavanje prazgodovinske arheologije v srednji Evropi. Arheolog in antropolog Josef Szombathy se je rodil na današnji dan leta 1853 na Dunaju.
—–
Operna pevka in igralka IRMA POLLAK je solopetje študirala v Ljubljani in na Dunaju, dramsko igro pa pri profesorju Ignaciju Borštniku, utemeljitelju umetniškega gledališča na Slovenskem. Že leta 1892 je pela v zboru slovenskega Deželnega gledališča, nato pa je nastopala v Dunajskem gledališču ter v Zagrebu. Tam je bila skoraj trideset let najpopularnejša operetna pevka. Leta 1917 je odigrala tudi glavno vlogo v prvem hrvaškem filmu »Brcko«, se je rodila na današnji dan pred 140-imi leti v Ljubljani.
—–
FRAN TRATNIK je v začetku 20. stoletja študiral slikarstvo v Pragi, na Dunaju in v Münchnu. Sprva je delal kot svobodni umetnik – slikar, risar in ilustrator – pozneje pa je bil umetnostni svetovalec in restavrator. Njegovo likovno delo izhaja iz secesijske umetnosti, z motivi človeškega trpljenja, socialne krivičnosti, norosti, slepote in pokopališč pa prehaja v ekspresionističen izraz. Prvi pri nas je kot samostojno in samozadostno umetniško zvrst uveljavil risbo; njegova najbolj znana in verjetno najboljša ima naslov »Slepci«. Leta 1952 je za svoje umetniško delo prejel Prešernovo nagrado. Fran Tratnik se je rodil na današnji dan leta 1881 v kraju Potok ob Dreti v Savinjski dolini.
—–
Slikar, oblikovalec, likovni pedagog in teoretik ZORAN DIDEK je v začetku slikal krajine, portrete in tihožitja v slogu barvnega realizma, po drugi svetovni vojni pa se je posvetil figuraliki, antično zasnovanim krajinam in interijerjem ter abstraktnim slikarskim slogom. Ob tem se je ukvarjal tudi s knjižno ilustracijo in opremo, načrtovanjem notranje opreme in oblikovanjem unikatnih izdelkov za keramično, steklarsko in zlatarsko industrijo. Kot pedagog je posvetil veliko pozornosti razvoju otroške risbe. Raziskoval je zakonitosti likovnega ustvarjanja in svoja spoznanja strnil v bogato ilustrirani knjigi »Raziskovanje oblikotvornosti«. To delo je izšlo šele po njegovi smrti. Slikar, oblikovalec in pedagog Zoran Didek se je rodil na današnji dan leta 1910 v Ljubljani.
Portorož v zgodovinskih virih »Slovenia« iz pisma Valentinu Vodniku Pota primorske učiteljice
Tri olimpijske igre – šest kolajn Režiser velikega formata Pogodba, ki je odrezala Primorsko
Diplomat iz Črnega Vrha pri Društvu narodov Pesnik vojne in ljubezni Dve pomembni mladinski reviji izpred stoletja
Častnik iz Vorančeve Požganice Praprotnice in cvetnice slovenskega ozemlja Sporazumi, ki so potrdili zahodno državno mejo
Avtor srbske državne himne in himne Slovenske vojske Novinarka, zapisana filmski tematiki Slikar, grafik in fotograf
Pobudnik prvega slovenskega pisateljskega društva Pevska pedagoginja uglednih opernih ustvarjalcev Operni glas za lirske vloge
Prva uspešna operacija sive mrene pri nas Inštruktor obveščevalcev in diverzantov Urednik lista Naši razgledi
Več kot 1200 štipendistov Knafljeve ustanove Pobuda za slovensko univerzo sredi 19. stoletja Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov
Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle
Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja
Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Neveljaven email naslov