Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

11.06.2015


Freskant  BOLFGANGUS  se je rodil neznano kdaj in neznano kje, z letnico 1453 pa je podpisal freske severne ladje v podružnični cerkvi v Crngrobu pri Škofji Loki ter deset let pozneje v župni cerkvi na Mirni. Mojster Bolfgangus pomeni v slovenskem poznogotskem cerkvenem slikarstvu enega kakovostnih vrhov. V svojem delu je združil idealizem, podedovan od internacionalnega gotskega sloga, ki se kaže v milini obrazov in gibov, s sočasnim realizmom, ki je prihajal k nam iz severnih dežel. Ikonografsko zanimiva v  cerkvi v Crngrobu je Bolfgangusova freska Kristusovo rojstvo z realistično naslikanim svetim Jožefom s prekipevajočim močnikom; to je najjužnejši primer tega redkega motiva v Evropi.

—–

Arheolog in antropolog  JOSEF  SZOMBATHY  je leta 1882 postal prvi vodja antropološko-zgodovinske zbirke v Naravoslovnem muzeju na Dunaju. Obiskal je številna arheološka najdišča na Slovenskem ter postal njihov najboljši poznavalec in raziskovalec. O tem je pisal dnevnik, ki je dragocen vir podatkov o arheološki dejavnosti pred prvo svetovno vojno. Na naših tleh je med drugim izkopaval na Mostu na Soči, v okolici Bače in v Mušji jami blizu Divače. Večina tega gradiva je v Naravoslovnem muzeju na Dunaju in je bistvena za spoznavanje prazgodovinske arheologije v srednji Evropi. Arheolog in antropolog Josef Szombathy se je rodil na današnji dan leta  1853 na Dunaju.

—–

 

Operna pevka in igralka  IRMA  POLLAK  je solopetje študirala v Ljubljani in na Dunaju, dramsko igro pa pri profesorju Ignaciju Borštniku, utemeljitelju umetniškega gledališča na Slovenskem. Že leta 1892 je pela v zboru slovenskega   Deželnega   gledališča,  nato   pa   je  nastopala  v  Dunajskem gledališču ter v Zagrebu. Tam je bila skoraj trideset let najpopularnejša operetna pevka.  Leta 1917 je odigrala tudi glavno vlogo v prvem hrvaškem filmu »Brcko«, se je rodila na današnji dan pred 140-imi leti v Ljubljani.

—–

FRAN  TRATNIK  je v začetku 20. stoletja študiral slikarstvo v Pragi, na Dunaju in v Münchnu. Sprva je delal kot svobodni umetnik – slikar, risar in ilustrator – pozneje pa je bil umetnostni svetovalec in restavrator. Njegovo likovno delo izhaja iz secesijske umetnosti, z motivi človeškega trpljenja, socialne krivičnosti, norosti, slepote in pokopališč pa prehaja v ekspresionističen izraz. Prvi pri nas je kot samostojno in samozadostno umetniško zvrst uveljavil risbo; njegova najbolj znana in verjetno najboljša ima naslov »Slepci«. Leta 1952 je za svoje umetniško delo prejel Prešernovo nagrado. Fran Tratnik se je rodil na današnji dan leta 1881 v  kraju Potok ob Dreti v Savinjski dolini.

—–

Slikar, oblikovalec, likovni pedagog in teoretik  ZORAN  DIDEK  je v začetku slikal krajine, portrete in tihožitja v slogu barvnega realizma,  po drugi svetovni vojni pa se je posvetil figuraliki, antično zasnovanim krajinam in interijerjem ter abstraktnim slikarskim slogom. Ob tem se je ukvarjal tudi s knjižno ilustracijo in opremo, načrtovanjem notranje opreme in oblikovanjem unikatnih izdelkov za keramično, steklarsko in zlatarsko industrijo. Kot pedagog je posvetil veliko pozornosti razvoju otroške risbe. Raziskoval je zakonitosti likovnega ustvarjanja in svoja spoznanja strnil v bogato ilustrirani knjigi »Raziskovanje oblikotvornosti«. To delo je izšlo šele po njegovi smrti. Slikar, oblikovalec in pedagog Zoran Didek se je rodil na današnji dan leta 1910 v Ljubljani.


Na današnji dan

6284 epizod

Na današnji dan

6284 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

11.06.2015


Freskant  BOLFGANGUS  se je rodil neznano kdaj in neznano kje, z letnico 1453 pa je podpisal freske severne ladje v podružnični cerkvi v Crngrobu pri Škofji Loki ter deset let pozneje v župni cerkvi na Mirni. Mojster Bolfgangus pomeni v slovenskem poznogotskem cerkvenem slikarstvu enega kakovostnih vrhov. V svojem delu je združil idealizem, podedovan od internacionalnega gotskega sloga, ki se kaže v milini obrazov in gibov, s sočasnim realizmom, ki je prihajal k nam iz severnih dežel. Ikonografsko zanimiva v  cerkvi v Crngrobu je Bolfgangusova freska Kristusovo rojstvo z realistično naslikanim svetim Jožefom s prekipevajočim močnikom; to je najjužnejši primer tega redkega motiva v Evropi.

—–

Arheolog in antropolog  JOSEF  SZOMBATHY  je leta 1882 postal prvi vodja antropološko-zgodovinske zbirke v Naravoslovnem muzeju na Dunaju. Obiskal je številna arheološka najdišča na Slovenskem ter postal njihov najboljši poznavalec in raziskovalec. O tem je pisal dnevnik, ki je dragocen vir podatkov o arheološki dejavnosti pred prvo svetovno vojno. Na naših tleh je med drugim izkopaval na Mostu na Soči, v okolici Bače in v Mušji jami blizu Divače. Večina tega gradiva je v Naravoslovnem muzeju na Dunaju in je bistvena za spoznavanje prazgodovinske arheologije v srednji Evropi. Arheolog in antropolog Josef Szombathy se je rodil na današnji dan leta  1853 na Dunaju.

—–

 

Operna pevka in igralka  IRMA  POLLAK  je solopetje študirala v Ljubljani in na Dunaju, dramsko igro pa pri profesorju Ignaciju Borštniku, utemeljitelju umetniškega gledališča na Slovenskem. Že leta 1892 je pela v zboru slovenskega   Deželnega   gledališča,  nato   pa   je  nastopala  v  Dunajskem gledališču ter v Zagrebu. Tam je bila skoraj trideset let najpopularnejša operetna pevka.  Leta 1917 je odigrala tudi glavno vlogo v prvem hrvaškem filmu »Brcko«, se je rodila na današnji dan pred 140-imi leti v Ljubljani.

—–

FRAN  TRATNIK  je v začetku 20. stoletja študiral slikarstvo v Pragi, na Dunaju in v Münchnu. Sprva je delal kot svobodni umetnik – slikar, risar in ilustrator – pozneje pa je bil umetnostni svetovalec in restavrator. Njegovo likovno delo izhaja iz secesijske umetnosti, z motivi človeškega trpljenja, socialne krivičnosti, norosti, slepote in pokopališč pa prehaja v ekspresionističen izraz. Prvi pri nas je kot samostojno in samozadostno umetniško zvrst uveljavil risbo; njegova najbolj znana in verjetno najboljša ima naslov »Slepci«. Leta 1952 je za svoje umetniško delo prejel Prešernovo nagrado. Fran Tratnik se je rodil na današnji dan leta 1881 v  kraju Potok ob Dreti v Savinjski dolini.

—–

Slikar, oblikovalec, likovni pedagog in teoretik  ZORAN  DIDEK  je v začetku slikal krajine, portrete in tihožitja v slogu barvnega realizma,  po drugi svetovni vojni pa se je posvetil figuraliki, antično zasnovanim krajinam in interijerjem ter abstraktnim slikarskim slogom. Ob tem se je ukvarjal tudi s knjižno ilustracijo in opremo, načrtovanjem notranje opreme in oblikovanjem unikatnih izdelkov za keramično, steklarsko in zlatarsko industrijo. Kot pedagog je posvetil veliko pozornosti razvoju otroške risbe. Raziskoval je zakonitosti likovnega ustvarjanja in svoja spoznanja strnil v bogato ilustrirani knjigi »Raziskovanje oblikotvornosti«. To delo je izšlo šele po njegovi smrti. Slikar, oblikovalec in pedagog Zoran Didek se je rodil na današnji dan leta 1910 v Ljubljani.


17.01.2022

Na današnji dan 17. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


16.01.2022

Na današnji dan 16. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


15.01.2022

Na današnji dan 15.januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


14.01.2022

Na današnji dan 14. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


13.01.2022

Na današnji dan, 13. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


12.01.2022

Na današnji dan 12. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


11.01.2022

Na današnji dan

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


10.01.2022

Na današnji dan 10. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


09.01.2022

Na današnji dan, 9. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


08.01.2022

Na današnji dan, 8. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


07.01.2022

Na današnji dan 7. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


06.01.2022

Na današnji dan 6. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


05.01.2022

Na današnji dan 5. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


04.01.2022

Na današnji dan 4. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


03.01.2022

Na današnji dan 3. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


02.01.2022

Na današnji dan 2. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


01.01.2022

Na današnji dan 1. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


01.01.2023

31. december

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


31.12.2021

Na današnji dan 31.december

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili na ta dan, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


30.12.2021

Na današnji dan 30. december

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


Stran 53 od 315
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov