Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Major iz Frama pri Mariboru v štabu Draže Mihailovića * Vizionar slovenske državnosti * Kulturno društvo člen 7 na avstrijskem Štajerskem * DEMOS je opravil svojo nalogo

Pred 120. leti se je v Framu pri Mariboru rodil poznejši generalštabni major Jugoslovanske kraljeve vojske Ivan Fregl. Izkazal se je kot izjemno sposoben častnik in velja za začetnika smučanja v kraljevi vojski. Leta 1941 ni priznal kapitulacije jugoslovanskih oboroženih sil. Med prvimi se je pridružil Jugoslovanski kraljevi vojski v domovini pod poveljstvom polkovnika Draže Mihailovića, med ustanovitelji ravnogorskega gibanja in postavljen za načelnika štaba majorju Aleksandru Mišiču, sinu vojvode Živojina Mišića. Med vojaško operacijo proti Mihailovićevim enotam so Nemci po izdaji v srbski vasi Struganik obkolili njegov štab, saj so menili, da je Mihailović z ostankom kraljeve vojske nevarnejši nasprotnik od Tita. Ocenjevali so, da njegov odpor temelji na jugoslovanskem nacionalizmu, Titov pa na komunizmu, ki ga bodo glede na silovito vojaško napredovanje v Sovjetski zvezi v kratkem strli. Majorja Mišić in Fregl sta se, da bi rešila poveljnika, predala. Odpeljali so ju v Valjevo in ju 16. decembra 1941 ustrelili. Jugoslovanska begunska vlada je februarja 1942 oba posmrtno odlikovala z redom Karadjordjeve zvezde z meči tretje stopnje. To sta bili prvi odlikovanji, ki ju je begunska vlada v Londonu podelila med drugo svetovno vojno.

Na današnji dan leta 1916 se je na Spodnji Hajdini pri Ptuju rodil publicist, etnolog in časnikar Franc Jeza. Študij etnografije in etnologije je končal na univerzi v Gradcu. Kot član Akademskega društva Zarja in krščanski socialist je po okupaciji leta 1941 deloval v univerzitetnem odboru Osvobodilne fronte, kmalu pa so ga Italijani aretirali in obsodili na trideset let ječe. Po vrnitvi iz italijanskih in nemških koncentracijskih taborišč se je zaposlil v uredništvu Slovenskega poročevalca v Ljubljani. Ker se ni strinjal s tedanjim jugoslovanskim režimom, je leta 1948 prebegnil v Italijo. Najprej je delal pri zavezniški poročevalski agenciji v Trstu, po letu 1954 pa je kot neodvisni časnikar pri Radiu Trst A urejal kulturna poročila, pisal novele, drame in igre za otroke ter prevajal. Franc Jeza je s somišljeniki poudarjal načela demokracije, pluralizma pa tudi – ko je bilo to še zelo utopično - vizionarsko zagovarjal nujnost samostojne slovenske države, statistično dokazoval podrejeni položaj Slovenije v Jugoslaviji ter v svojih zapisih ostro polemiziral z Edvardom Kardeljem. Leta 2012 ga je rojstna občina Hajdina posmrtno razglasila za častnega občana, postavili pa so mu tudi spominsko znamenje.

30. decembra 1988 je bilo na pobudo teologa in filozofa Wolfganga Gombotza v Gradcu ustanovljeno »Kulturno društvo Člen 7«, ki združuje Slovence na avstrijskem Štajerskem. Društvo je bilo, kot je poudaril Gombotz, ustanovljeno, »da bi ta manjšina po desetletjih skrivanja, pretvarjanja in zamolčanja končno prišla na dan«. Desetletje pozneje je društvo ob pomoči Slovenije in Avstrije v kraju Potrna/Laafeld pri avstrijski Radgoni obnovilo propadajočo kmečko hišo, ki je postala kulturni dom štajerskih Slovencev, poimenovan po jezikoslovcu Avgustu Pavlu, rojenem na bližnji Cankovi. Odprla sta ga tedanji slovenski predsednik Milan Kučan in predsednik avstrijskega parlamenta dr. Heinz Fischer. Od leta 2009 društvo in Pavlovo hišo vodi Susanne Weitlaner, ki se je že kot študentka vključila v delovanje. *Posnetek Še to: v ljudskih štetjih v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja je samo nekaj sto ljudi na avstrijskem Štajerskem navedlo, da je njihov občevalni jezik slovenščina, danes ocenjujejo, da na avstrijskem Štajerskem živi približno 4 tisoč avstrijskih državljanov slovenske narodnosti in jezika.

Demokratična opozicija Slovenije - DEMOS se je izoblikovala v obdobju pred prvimi svobodnimi in demokratičnimi volitvami leta 1990 in je združevala večino novonastalih političnih strank. Demos je na volitvah dosegel precejšen uspeh in imel v dveh od treh zborov tedanje skupščine večino. V predsedstvu države je imel dva člana. Uspeh na volitvah mu je omogočil prevzem mandata in sestavo prve demokratično izvoljene slovenske vlade pod vodstvom Lojzeta Peterleta. Kmalu po osamosvojitvi pa so se v predsedstvu Demosa pojavile očitne vsebinske razlike, ki so jih krepili še osebni spori med posameznimi člani predsedstva koalicije. Strinjali so se glede slovenske suverenosti, glede načinov za spreminjanje političnega sistema pa so se med njimi kazale globoke razlike. Ko je bilo samostojni Sloveniji sredi decembra 1991 zagotovljeno mednarodno priznanje, je bila uresničena edina skupna programska zahteva vseh članic Demosa. Po dolgotrajni razpravi so člani 30. decembra 1991 končno sklenili, da bodo koalicijo Demos na državni ravni razpustili.