Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1799 se je na Slovaškem rodil zdravnik FRAN VILJEM LIPIČ. Po študiju medicine na Dunaju je bil dolga leta eden najpomembnejših ljubljanskih mestnih zdravnikov. Med drugim je uvedel fizikalne preiskovalne metode in izboljšal diagnostiko bolezni dihal in srca. Bil je odločen borec proti alkoholizmu in je leta 1834 napisal prvo v svetovni literaturi znano znanstveno razpravo o alkoholizmu. Istega leta je Fran Viljem Lipič pripravil tudi desetletno poročilo o zdravstvenem stanju v Ljubljani in na Kranjskem, prvo takšne vrste na Slovenskem.
—–
Pravnik ANTON URBANC je študiral na Dunaju, v Pragi in Ljubljani. Tu je leta 1922 doktoriral in nato imel 25 let odvetniško pisarno v Ljubljani. Bil je med ustanovitelji Kluba koroških Slovencev v Ljubljani, deloval je v društvu Pravnik, odvetniški zbornici in v Zvezi odvetniških zbornic Kraljevine Jugoslavije. Ob razpadu Avstro-Ogrske leta 1918 – takrat je deloval v Pliberku – je objavil nekaj brošur o položaju v Avstriji in o pridružitvi slovenske Koroške Jugoslaviji. Pozneje je pisal o zgodovini odvetništva ter zadružnega in zavarovalnega prava; s tem je delno povezano tudi njegovo pisanje o Francetu Prešernu kot pravniku. Anton Urbanc se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v kraju Štefan na Zilji na Koroškem.
—–
Operna pevka in pedagoginja ANITA MEZE je študirala na konservatoriju v Ljubljani in na Dunaju. Od leta 1934 je bila stalna članica beograjske opere, pozneje pa je na tamkajšnji Glasbeni akademiji tudi poučevala. Kot operna pevka z lirskim sopranom je bila uspešna v klasičnih vlogah, kot koncertna pevka pa se je uveljavila s ciklom samospevov. Rodila se je na današnji dan leta 1913 v Trstu.
—–
JOŠKO BUDIN je leta 1969 na fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani doktoriral z disertacijo “Vklopno polje oblikovalnih pregrad”. Sprva je delal na Inštitutu za elektrozveze, pozneje pa na fakulteti za elektrotehniko, od leta 1979 kot redni profesor za telekomunikacije in temelje elektrotehnike. Raziskoval je radiotelekomunikacijske sisteme, teorijo in uporabo anten ter predvsem obrambno elektroniko. Za potrebe gospodarstva in jugoslovanske vojske je skupaj s sodelavci izdelal več projektov, elaboratov in študij ter napisal nekaj učbenikov.
Predaval je tudi na višji tehniški šoli v Mariboru, na ekonomski fakulteti v Splitu ter na višji tehniški šoli kopenske vojske v Zagrebu. Za svoje pedagoško in strokovno delo je prejel več priznanj, med njimi Vidmarjevo in Žagarjevo nagrado, red za zasluge pri uvajanju sodobne mature ter naziv zaslužnega profesorja ljubljanske univerze. Joško Budin se je rodil nadanašnji dan leta 1928 v Zaloščah v Vipavski dolini.
—–
Leta 1948 so v Ljubljani med Rožno dolino in Podutikom zgradili tako imenovano pionirsko progo. Gradili so jo tri mesece, svečano pa so jo odprli na današnji dan leta 1948. Dolga je bila 3800 metrov in s širino tračnic 76 centimetrov je ustrezala vsem standardom ozkotirnih železnic, le dolžina postajnih tirov je bila nekoliko krajša. Imela je tri postaje, vse imenovane po pomembnih prizoriščih narodnoosvobodilnega boja.
Začetna v Rožni dolini, imenovana “TV 15”, je bila zidana in je imela celo pokrit peron. V zgradbi sta bili blagajna in prometna pisarna, nasproti pa kurilnica, deponija premoga in vodni napajalnik. Nekoliko manjša je bila vmesna postaja “Jelenov žleb” v Kosezah, zadnja, v Podutiku, pa se je imenovala “Trnovski gozd”. Povezane so bile s čuvajniškim telefonom.
Vsa dela strojevodij, kretničarjev, sprevodnikov in postajnih načelnikov so pod nadzorom starejših opravljali pionirji, ki so morali seveda prej uspešno končati ustrezne tečaje. Največja dovoljena hi trost vlaka je bila 25 kilometrov na uro, progo pa je prevozil v 24-ih minutah.
Parno lokomotivo, ki je poznala še avstro-ogrske čase, so pripeljali iz Bosne in jo popolnoma obnovili, vlekla pa je šest potniških vagonov. Podobni pionirski progi sta bili tudi v Zagrebu in Beogradu, a po mnenju strokovnjakov je bila ljubljanska najboljša. Njena zadnja vožnja je bila aprila leta 1954. Tirnice so takoj odstranili, vagone pa prepeljali na progo Poljčane – Zreče.
6249 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1799 se je na Slovaškem rodil zdravnik FRAN VILJEM LIPIČ. Po študiju medicine na Dunaju je bil dolga leta eden najpomembnejših ljubljanskih mestnih zdravnikov. Med drugim je uvedel fizikalne preiskovalne metode in izboljšal diagnostiko bolezni dihal in srca. Bil je odločen borec proti alkoholizmu in je leta 1834 napisal prvo v svetovni literaturi znano znanstveno razpravo o alkoholizmu. Istega leta je Fran Viljem Lipič pripravil tudi desetletno poročilo o zdravstvenem stanju v Ljubljani in na Kranjskem, prvo takšne vrste na Slovenskem.
—–
Pravnik ANTON URBANC je študiral na Dunaju, v Pragi in Ljubljani. Tu je leta 1922 doktoriral in nato imel 25 let odvetniško pisarno v Ljubljani. Bil je med ustanovitelji Kluba koroških Slovencev v Ljubljani, deloval je v društvu Pravnik, odvetniški zbornici in v Zvezi odvetniških zbornic Kraljevine Jugoslavije. Ob razpadu Avstro-Ogrske leta 1918 – takrat je deloval v Pliberku – je objavil nekaj brošur o položaju v Avstriji in o pridružitvi slovenske Koroške Jugoslaviji. Pozneje je pisal o zgodovini odvetništva ter zadružnega in zavarovalnega prava; s tem je delno povezano tudi njegovo pisanje o Francetu Prešernu kot pravniku. Anton Urbanc se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v kraju Štefan na Zilji na Koroškem.
—–
Operna pevka in pedagoginja ANITA MEZE je študirala na konservatoriju v Ljubljani in na Dunaju. Od leta 1934 je bila stalna članica beograjske opere, pozneje pa je na tamkajšnji Glasbeni akademiji tudi poučevala. Kot operna pevka z lirskim sopranom je bila uspešna v klasičnih vlogah, kot koncertna pevka pa se je uveljavila s ciklom samospevov. Rodila se je na današnji dan leta 1913 v Trstu.
—–
JOŠKO BUDIN je leta 1969 na fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani doktoriral z disertacijo “Vklopno polje oblikovalnih pregrad”. Sprva je delal na Inštitutu za elektrozveze, pozneje pa na fakulteti za elektrotehniko, od leta 1979 kot redni profesor za telekomunikacije in temelje elektrotehnike. Raziskoval je radiotelekomunikacijske sisteme, teorijo in uporabo anten ter predvsem obrambno elektroniko. Za potrebe gospodarstva in jugoslovanske vojske je skupaj s sodelavci izdelal več projektov, elaboratov in študij ter napisal nekaj učbenikov.
Predaval je tudi na višji tehniški šoli v Mariboru, na ekonomski fakulteti v Splitu ter na višji tehniški šoli kopenske vojske v Zagrebu. Za svoje pedagoško in strokovno delo je prejel več priznanj, med njimi Vidmarjevo in Žagarjevo nagrado, red za zasluge pri uvajanju sodobne mature ter naziv zaslužnega profesorja ljubljanske univerze. Joško Budin se je rodil nadanašnji dan leta 1928 v Zaloščah v Vipavski dolini.
—–
Leta 1948 so v Ljubljani med Rožno dolino in Podutikom zgradili tako imenovano pionirsko progo. Gradili so jo tri mesece, svečano pa so jo odprli na današnji dan leta 1948. Dolga je bila 3800 metrov in s širino tračnic 76 centimetrov je ustrezala vsem standardom ozkotirnih železnic, le dolžina postajnih tirov je bila nekoliko krajša. Imela je tri postaje, vse imenovane po pomembnih prizoriščih narodnoosvobodilnega boja.
Začetna v Rožni dolini, imenovana “TV 15”, je bila zidana in je imela celo pokrit peron. V zgradbi sta bili blagajna in prometna pisarna, nasproti pa kurilnica, deponija premoga in vodni napajalnik. Nekoliko manjša je bila vmesna postaja “Jelenov žleb” v Kosezah, zadnja, v Podutiku, pa se je imenovala “Trnovski gozd”. Povezane so bile s čuvajniškim telefonom.
Vsa dela strojevodij, kretničarjev, sprevodnikov in postajnih načelnikov so pod nadzorom starejših opravljali pionirji, ki so morali seveda prej uspešno končati ustrezne tečaje. Največja dovoljena hi trost vlaka je bila 25 kilometrov na uro, progo pa je prevozil v 24-ih minutah.
Parno lokomotivo, ki je poznala še avstro-ogrske čase, so pripeljali iz Bosne in jo popolnoma obnovili, vlekla pa je šest potniških vagonov. Podobni pionirski progi sta bili tudi v Zagrebu in Beogradu, a po mnenju strokovnjakov je bila ljubljanska najboljša. Njena zadnja vožnja je bila aprila leta 1954. Tirnice so takoj odstranili, vagone pa prepeljali na progo Poljčane – Zreče.
Provokacija na odru ljubljanske Drame Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani Prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Pomoč otrokom pri boleznih ušes, nosu in grla Časopis, ki je pozival k povezovanju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sedemdesetletna igralska kariera Partizansko letališče v Loški dolini Prvi kilometri samo polovične avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Guverner Ilirskih provinc uvedel pouk v »deželnem jeziku« Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis Zborovodja in zbiralec ljudskih pesmi iz Roža *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški kulturnik, šolnik in gospodarstvenik Od diplomata do antropologa Ko so gorele slovenske vasi ... *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča - Toša Strokovnjak za avtomatizacijo proizvodnih procesov Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz Bele krajine na škofijski sedež v Michiganu Češki agronom na Kranjskem zatira trtno uš S kraljevim ukazom je Laško postalo mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva pisna omemba Murske Sobote Najizrazitejši slovenski portretist svojega časa Štajerci, Primorci in Istrani v prvi tankovski brigadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Izgon narodno zavednega duhovnika Prva doktorandka Univerze v Ljubljani Avtor naše prve televizijske nadaljevanke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – slovenska pisava prve polovice 19. stoletja Igralka iz Astrahana očarala Ljubljano Skladatelj pihalno – orkestralne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za narodno šolo v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu Literarni poskus kronike slovenske meščanske družine Požig Narodnega doma v Trstu – nacionalistično hudodelstvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi prevajalec korana v latinščino Kazen za politično daljnovidnost Etnomuzikolog in raziskovalec narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Utemeljitelj mednarodnega zasebnega prava pri nas Vrt domovinske flore Skladatelj in general *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kartuzijanski samostan, ki kljubuje času Maribor dobil narodni dom Eden naših najpomembnejših likovnih umetnikov druge polovice 20. stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zavzemanje za dvojezično univerzo v Trstu Tigrovec in vojaški obveščevalec Nudizem na Dravskem otoku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi Cesarja Sigismunda Prvi ban Dravske banovine Plečnikov diplomant − partizanski poveljnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O kraljici nedeljskega plesa na Starem trgu v Ljubljani Začetnik slovenske spomeniške topografije 33 let od Brionske deklaracije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi realistični krajinski slikar Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Znanstveno o kugi Svetovni rekord v metu diska za ženske Na tujem o dramatičnih razmerah v Sloveniji po razglasitvi samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Ž: Gledališka predstava na Dvoru pri Žužemberku Prvič z žičnico na Vogel *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov