Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Astronom, matematik, geograf in kartograf IVAN DIZMA FLORJANČIČ DE GRINFELD je opravljal več pomembnih cerkvenih funkcij, v drugi polovici 18. stoletja pa je bil arhidiakon cistercijanskega samostana v Stični. Takrat je izmeril in izrisal samostanske posesti ter verjetno dobil zamisel za svoje življenjsko delo – izdelavo prvega zemljevida Kranjske v velikem merilu. Dvanajst listni zemljevid v razmerju 1: 111.000 je po desetletju dela končal leta 1744.
Zemljevid je tudi zgleden primerek grafične umetnosti, saj je med baročno likovno opremo, zlasti bogato na obrobju zemljevida, tudi prikaz Ljubljane v veduti in tlorisu. Do te Florjančičeve zemljemerske mojstrovine ni bilo slovensko glavno mesto še nikoli tako natančno upodobljeno. Zemljevid tudi po natančnosti močno presega Valvazorjevega, po pomenu pa ga je prerasel šele Kozlerjev zemljevid slovenske dežele, ki je nastal kar 120 let pozneje.
V Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani so ohranjeni tudi rokopisi številnih Florjančičevih razprav iz astronomije in matematike oziroma tabel z navodili za uporabo pri astronomskem računanju, tabel in teorij o gibanju Sonca in deloma Lune, pa tudi geometrični priročnik, kvadratura kroga ter zapisi o njegovem opazovanju Sonca in Lune. Zgradil je tudi svojo lastno zvezdarno ter napisal knjigo o merjenju časa. Ivan Dizma Florjančič de Grinfeld se je rodil na današnji dan leta 1691 v Ljubljani.
—–
Gledališki igralec, režiser, pedagog in dramatik IGNACIJ BORŠTNIK se je rodil na današnji dan leta 1858 v Cerkljah na Gorenjskem. Nekaj let je bil bančni uradnik, leta 1882 pa je začel nastopati v Dramatičnem društvu, nekakšnem predhodniku narodnega gledališča. Profesionalnih igralcev ter režiserjev v tistem času še nismo imeli, zato se je društvo odločilo, da nadarjenega mladega igralca pošlje na Dunaj študirat dramsko igro, saj je želelo profesionalizirati amaterski značaj takratnega gledališča.
Po vrnitvi v Ljubljano je Borštnik postal naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja slovenskega gledališča ter vzgojitelj nadarjenih mladih igralcev. Sodeloval je pri odprtju novega Deželnega gledališča leta 1882; za to priložnost je priredil in režiral Jurčičevo Veroniko Deseniško. Tri leta pozneje je z ženo Zofijo, tudi igralko, odšel v Zagreb, v Hrvatsko narodno kazalište. Tam je leta 1900 prevedel, režiral in nastopil v glavni vlogi v Cankarjevi drami Jakob Ruda. To je bila prva predstava slovenskega dramskega teksta v hrvaškem jeziku.
Ignacija Borštnika štejemo za utemeljitelja umetniškega gledališča na Slovenskem; bil je naš prvi režiser v sodobnem pomenu besede in mojstrski oblikovalec najzahtevnejših vlog. Po njem se imenuje tudi najpomembnejši slovenski nacionalni gledališki festival – Borštnikovo srečanje. Na njem podeljujejo nagrade najboljšim predstavam, igralcem in režiserjem ter častne nagrade za življenjsko delo – Borštnikov prstan.
—–
Na današnji dan leta 1868 se je v Cerknem rodil skladatelj PETER JEREB. Glasbeno se je izobraževal na orglarski šoli v Ljubljani, nato pa je večino življenja delal v Litiji. Bil je občinski tajnik, orglar in vodja pevskega zbora Lipa. Njegove številne zborovske pesmi so zaradi prijetne in iskreno doživete melodike priljubljene še danes, na primer: Pelin roža, Vetrček moj, Napitnica, Na Posavju in Zimska. Peter Jereb je pisal tudi cerkvene vokalne skladbe ter jih objavljal v Novih akordih in Cerkvenem glasbeniku.
6281 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Astronom, matematik, geograf in kartograf IVAN DIZMA FLORJANČIČ DE GRINFELD je opravljal več pomembnih cerkvenih funkcij, v drugi polovici 18. stoletja pa je bil arhidiakon cistercijanskega samostana v Stični. Takrat je izmeril in izrisal samostanske posesti ter verjetno dobil zamisel za svoje življenjsko delo – izdelavo prvega zemljevida Kranjske v velikem merilu. Dvanajst listni zemljevid v razmerju 1: 111.000 je po desetletju dela končal leta 1744.
Zemljevid je tudi zgleden primerek grafične umetnosti, saj je med baročno likovno opremo, zlasti bogato na obrobju zemljevida, tudi prikaz Ljubljane v veduti in tlorisu. Do te Florjančičeve zemljemerske mojstrovine ni bilo slovensko glavno mesto še nikoli tako natančno upodobljeno. Zemljevid tudi po natančnosti močno presega Valvazorjevega, po pomenu pa ga je prerasel šele Kozlerjev zemljevid slovenske dežele, ki je nastal kar 120 let pozneje.
V Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani so ohranjeni tudi rokopisi številnih Florjančičevih razprav iz astronomije in matematike oziroma tabel z navodili za uporabo pri astronomskem računanju, tabel in teorij o gibanju Sonca in deloma Lune, pa tudi geometrični priročnik, kvadratura kroga ter zapisi o njegovem opazovanju Sonca in Lune. Zgradil je tudi svojo lastno zvezdarno ter napisal knjigo o merjenju časa. Ivan Dizma Florjančič de Grinfeld se je rodil na današnji dan leta 1691 v Ljubljani.
—–
Gledališki igralec, režiser, pedagog in dramatik IGNACIJ BORŠTNIK se je rodil na današnji dan leta 1858 v Cerkljah na Gorenjskem. Nekaj let je bil bančni uradnik, leta 1882 pa je začel nastopati v Dramatičnem društvu, nekakšnem predhodniku narodnega gledališča. Profesionalnih igralcev ter režiserjev v tistem času še nismo imeli, zato se je društvo odločilo, da nadarjenega mladega igralca pošlje na Dunaj študirat dramsko igro, saj je želelo profesionalizirati amaterski značaj takratnega gledališča.
Po vrnitvi v Ljubljano je Borštnik postal naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja slovenskega gledališča ter vzgojitelj nadarjenih mladih igralcev. Sodeloval je pri odprtju novega Deželnega gledališča leta 1882; za to priložnost je priredil in režiral Jurčičevo Veroniko Deseniško. Tri leta pozneje je z ženo Zofijo, tudi igralko, odšel v Zagreb, v Hrvatsko narodno kazalište. Tam je leta 1900 prevedel, režiral in nastopil v glavni vlogi v Cankarjevi drami Jakob Ruda. To je bila prva predstava slovenskega dramskega teksta v hrvaškem jeziku.
Ignacija Borštnika štejemo za utemeljitelja umetniškega gledališča na Slovenskem; bil je naš prvi režiser v sodobnem pomenu besede in mojstrski oblikovalec najzahtevnejših vlog. Po njem se imenuje tudi najpomembnejši slovenski nacionalni gledališki festival – Borštnikovo srečanje. Na njem podeljujejo nagrade najboljšim predstavam, igralcem in režiserjem ter častne nagrade za življenjsko delo – Borštnikov prstan.
—–
Na današnji dan leta 1868 se je v Cerknem rodil skladatelj PETER JEREB. Glasbeno se je izobraževal na orglarski šoli v Ljubljani, nato pa je večino življenja delal v Litiji. Bil je občinski tajnik, orglar in vodja pevskega zbora Lipa. Njegove številne zborovske pesmi so zaradi prijetne in iskreno doživete melodike priljubljene še danes, na primer: Pelin roža, Vetrček moj, Napitnica, Na Posavju in Zimska. Peter Jereb je pisal tudi cerkvene vokalne skladbe ter jih objavljal v Novih akordih in Cerkvenem glasbeniku.
Diplomat iz Črnega Vrha pri Društvu narodov Pesnik vojne in ljubezni Dve pomembni mladinski reviji izpred stoletja
Častnik iz Vorančeve Požganice Praprotnice in cvetnice slovenskega ozemlja Sporazumi, ki so potrdili zahodno državno mejo
Avtor srbske državne himne in himne Slovenske vojske Novinarka, zapisana filmski tematiki Slikar, grafik in fotograf
Pobudnik prvega slovenskega pisateljskega društva Pevska pedagoginja uglednih opernih ustvarjalcev Operni glas za lirske vloge
Prva uspešna operacija sive mrene pri nas Inštruktor obveščevalcev in diverzantov Urednik lista Naši razgledi
Več kot 1200 štipendistov Knafljeve ustanove Pobuda za slovensko univerzo sredi 19. stoletja Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov
Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle
Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja
Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Neveljaven email naslov