Do leta 1867, ko je poslanska zbornica avstro-ogrske monarhije sprejela sklep o odpravi javnih usmrtitev, so smrtne kazni z obešanjem opravljali pred številnimi gledalci. Tak postopek je podpiralo mišljenje, da je smrtna kazen učinkovito vzgojno sredstvo, vendar ne za obsojence, temveč za družbo, ki naj bi jo svarila pred zločinskim življenjem. Javna usmrtitev naj bi bila poseben opomin zlasti staršem, ki lahko še vplivajo na prihodnost svojih otrok. Zato je bila navzočnost otrok in mladine na morišču zaželena – nasilni konec življenja naj bi bil torej koristno svarilo.
Zadnja javna usmrtitev na slovenskih tleh je bila na današnji dan pred 150-imi leti, ko so na Marofu v Novem mestu obesili dve ženski in enega moškega; na smrt so bili obsojeni zaradi naklepnega umora. Zločin je po Dolenjskem močno odmeval in izvrštev kazni si je menda ogledalo več kot pet tisoč ljudi; Novo mesto je takrat štelo le nekaj več kot dva tisoč prebivalcev. Po usmrtitvi so uspešno prodajali razmnoženo risbo treh obešencev ter celó besedilo »smrtne sodbe«, ki ga je natisnil novomeški tiskar Tandler. Javne eksekucije so proti koncu leta 1868 umaknili za jetnišnične zidove.
—–
Novinar, publicist, scenarist in prevajalec BOGDAN POGAČNIK je diplomiral na Pravni fakulteti v Ljubljani. Leta 1945 je postal dopisnik jugoslovanske telegrafske agencije nove Jugoslavije TANJUG za Slovenijo v Ljubljani, nato pa je bil trideset let novinar pri Slovenskem poročevalcu, pozneje Delu, in v tem obdobju tudi šest let dopisnik Dela v Parizu. Njegovi področji sta bili predvsem zunanja politika in kultura. Uveljavil se je s prodornimi članki, še posebno pa kot pisec potopisov in pogovorov s svetovnimi osebnostmi v politiki, kulturi in znanosti. Pisal je tudi scenarije za kratke filme.
Več desetletij je bil organizacijski vodja Slovenskega okteta in trinajst let tajnik slovenskega centra PEN – Mednarodne zveze književnikov. Kot vsestranski organizator mednarodnih kulturnih prireditev je med drugim veliko pripomogel k uveljavitvi Slovenj Gradca kot »mesta miru«; leta 1996 je postal njegov častni občan. Za svoje delo je kar šestkrat dobil Tomšičevo nagrado, strokovno priznanje Društva novinarjev Slovenije za novinarske dosežke ter jugoslovansko novinarsko nagrado Moša Pijadeja. Bogdan Pogačnik se je rodil na današnji dan leta 1921 v Mariboru.
—–
Pesnik in prevajalec PETER LEVEC je bil med drugo svetovno vojno na prisilnem delu v Nemčiji, od tam pa je leta 1943 pobegnil k partizanom. Izšel je iz generacije, ki je prve pesmi objavljala tik pred okupacijo, opazneje pa se je s poezijo začela ukvarjati v partizanih. Leta 1945 je izdal zbirko “Koraki v svobodo”, ki je bila sicer ena prvih knjig, izdanih po drugi svetovni vojni, in je značilen primer partizanske poezije. V svojem doživljanju sveta je bil čustveno zadržan, kar zadeva obliko in slog pa je bil zvest realistični poetiki. Pozneje je izdal še dve pesniški zbirki, predvsem pa je prevajal. Med drugim je bil tudi urednik pri Radiu Ljubljana, nato pa do leta 1976 urednik v Cankarjevi založbi. Peter Levec se je rodil na današnji leta 1923 v Zgornjem Tuhinju.