Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

16.07.2015


MIRKO  RAJH  je leta 1907 v Mariboru končal kadetsko šolo in kot praporščak prišel v pehotni polk v Petrovaradinu. Med prvo svetovno vojno se je bojeval v Galiciji in Karpatih, na Rombonu in Javorščku, kjer je bil tudi ranjen. Proti koncu vojne je postal komandant bataljona v 2. gorskem strelskem polku na soški fronti; udeležil se je tudi bitke na Piavi. Po zlomu Avstro-Ogrske je z generalom Rudolfom Maistrom sodeloval pri osvobajanju Maribora in v bojih na Koroškem. Pozneje je v vojski Kraljevine Jugoslavije postal poveljnik pehote v osiješki diviziji. Aprila leta 1941 bi se moral v Osijeku prijaviti gestapu, a je dan pred tem naredil samomor. Brigadni general Mirko Rajh se je rodil na današnji dan leta 1887 v Moti v okolici Ljutomera.

——

Slikar in grafik BOŽIDAR JAKAC je študiral na akademiji v Pragi, nato pa je bil profesor risanja na gimnaziji v Ljubljani. Študijsko je potoval po Evropi, Afriki in Združenih državah Amerike. Od 1943. leta je bil v partizanih in je s svojimi deli postal kronist osvobodilne vojne. Izvoljen je bil tudi za člana AVNOJ-a. Po vojni je bil profesor za grafiko in rektor na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani, leta 1949 je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, bil pa je tudi član več tujih akademij. Imel je približno 200 samostojnih razstav in je dobil vrsto priznanj, med njimi nagrado Avnoja in štirikrat Prešernovo.

Božidar Jakac je ustvaril enega najbogatejših opusov slik, grafik in risb, bil je najplodnejši slovenski portretist, risal pa je tudi krajino, predvsem svojo rojstno Dolenjsko. Svojo dobo in zgodovinske dogodke je dokumentiral tudi s fotografijo in filmskimi zapisi. Ukvarjal se je še z ilustracijo, drobno grafiko in oblikovanjem znamk. Njegovo delo sta sprva zaznamovala lirični impresionizem in simbolizem, pozneje pa ekspresionizem in končno lirično občuteni realizem. Božidar Jakac se je rodil na današnji dan leta 1899 v Novem mestu.

—–

Ljubljana je imela nepretrgan visokošolski študij vse od začetka 17. stoletja, ko so jezuiti organizirali prva visokošolska predavanja iz teologije. Pozneje so bila še predavanja iz filozofije ter medicinsko-kirurških ved. V obdobju “pomladi narodov” so Slovenci poleg političnega programa prvič oblikovali tudi zahtevo po slovenski univerzi ter jo občasno ponavljali vse do razpada habsburške države leta 1918.

Na današnji dan leta 1919 pa je bil v Začasnem narodnem   predstavništvu le   sprejet  “Zakon  o  univerzi  v  Ljubljani”.   Za  oblikovanje in sprejetje tega zakona je bil najbolj zaslužen poverjenik za uk in bogočastje pri Narodni vladi doktor Karel Verstovšek. 1919. leta je bilo ustanovljeno pet fakultet: teološka, pravna, filozofska, tehniška in medicinska. Predavanja so se po večini začela decembra istega leta, vpisanih pa je bilo približno 900 študentov.


Na današnji dan

6282 epizod

Na današnji dan

6282 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

16.07.2015


MIRKO  RAJH  je leta 1907 v Mariboru končal kadetsko šolo in kot praporščak prišel v pehotni polk v Petrovaradinu. Med prvo svetovno vojno se je bojeval v Galiciji in Karpatih, na Rombonu in Javorščku, kjer je bil tudi ranjen. Proti koncu vojne je postal komandant bataljona v 2. gorskem strelskem polku na soški fronti; udeležil se je tudi bitke na Piavi. Po zlomu Avstro-Ogrske je z generalom Rudolfom Maistrom sodeloval pri osvobajanju Maribora in v bojih na Koroškem. Pozneje je v vojski Kraljevine Jugoslavije postal poveljnik pehote v osiješki diviziji. Aprila leta 1941 bi se moral v Osijeku prijaviti gestapu, a je dan pred tem naredil samomor. Brigadni general Mirko Rajh se je rodil na današnji dan leta 1887 v Moti v okolici Ljutomera.

——

Slikar in grafik BOŽIDAR JAKAC je študiral na akademiji v Pragi, nato pa je bil profesor risanja na gimnaziji v Ljubljani. Študijsko je potoval po Evropi, Afriki in Združenih državah Amerike. Od 1943. leta je bil v partizanih in je s svojimi deli postal kronist osvobodilne vojne. Izvoljen je bil tudi za člana AVNOJ-a. Po vojni je bil profesor za grafiko in rektor na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani, leta 1949 je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, bil pa je tudi član več tujih akademij. Imel je približno 200 samostojnih razstav in je dobil vrsto priznanj, med njimi nagrado Avnoja in štirikrat Prešernovo.

Božidar Jakac je ustvaril enega najbogatejših opusov slik, grafik in risb, bil je najplodnejši slovenski portretist, risal pa je tudi krajino, predvsem svojo rojstno Dolenjsko. Svojo dobo in zgodovinske dogodke je dokumentiral tudi s fotografijo in filmskimi zapisi. Ukvarjal se je še z ilustracijo, drobno grafiko in oblikovanjem znamk. Njegovo delo sta sprva zaznamovala lirični impresionizem in simbolizem, pozneje pa ekspresionizem in končno lirično občuteni realizem. Božidar Jakac se je rodil na današnji dan leta 1899 v Novem mestu.

—–

Ljubljana je imela nepretrgan visokošolski študij vse od začetka 17. stoletja, ko so jezuiti organizirali prva visokošolska predavanja iz teologije. Pozneje so bila še predavanja iz filozofije ter medicinsko-kirurških ved. V obdobju “pomladi narodov” so Slovenci poleg političnega programa prvič oblikovali tudi zahtevo po slovenski univerzi ter jo občasno ponavljali vse do razpada habsburške države leta 1918.

Na današnji dan leta 1919 pa je bil v Začasnem narodnem   predstavništvu le   sprejet  “Zakon  o  univerzi  v  Ljubljani”.   Za  oblikovanje in sprejetje tega zakona je bil najbolj zaslužen poverjenik za uk in bogočastje pri Narodni vladi doktor Karel Verstovšek. 1919. leta je bilo ustanovljeno pet fakultet: teološka, pravna, filozofska, tehniška in medicinska. Predavanja so se po večini začela decembra istega leta, vpisanih pa je bilo približno 900 študentov.


12.11.2024

12. november - Stanko Vuk (1912) skrivnostna smrt obetavnega pesnika

Tri olimpijske igre – šest kolajn Režiser velikega formata Pogodba, ki je odrezala Primorsko


09.11.2024

11. november - "novina" in Prešernova Zdravljica (1844)

Diplomat iz Črnega Vrha pri Društvu narodov Pesnik vojne in ljubezni Dve pomembni mladinski reviji izpred stoletja


05.11.2024

10. november - Boris Furlan (1894) dekan pravne faklutete - obsojenec političnega procesa

Častnik iz Vorančeve Požganice Praprotnice in cvetnice slovenskega ozemlja Sporazumi, ki so potrdili zahodno državno mejo


05.11.2024

9. november - pobuda za plebiscit o samostojni slovenski državi (1990)

Avtor srbske državne himne in himne Slovenske vojske Novinarka, zapisana filmski tematiki Slikar, grafik in fotograf


05.11.2024

8. november - Gema Hafner (1919) literarna in prevajalska pot psihologinje

Pobudnik prvega slovenskega pisateljskega društva Pevska pedagoginja uglednih opernih ustvarjalcev Operni glas za lirske vloge


05.11.2024

7. november - Stanka Brezovar Kleiber (1937) od germanistike k baletni umetnosti

Prva uspešna operacija sive mrene pri nas Inštruktor obveščevalcev in diverzantov Urednik lista Naši razgledi


05.11.2024

6. november - Stanko Čurin (1929) vinar, ki je prestopal meje /tedaj/ možnega

Več kot 1200 štipendistov Knafljeve ustanove Pobuda za slovensko univerzo sredi 19. stoletja Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov


25.10.2024

5. november - Dragotin Gustinčič (1882) zagovornik pravice do samoodločbe naroda

Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle


25.10.2024

4. november - županske volitve v Clevelandu (1941)

Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja


25.10.2024

3. november - nesreča Orient Expressa v Brestanici (1929)

Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso


25.10.2024

2. november - prvi latinski razlagalec Svetega pisma iz antične Poetovie (303)

Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta


25.10.2024

1. november - generalske epolete na majorjevih ramenih (1918)

Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom


25.10.2024

31. oktober - Dušan Munih (1924) od gimnazijca do partizanskega diverzanta

Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi


25.10.2024

30. oktober - Amalija Šimec (1893) prva slovenska Rockefellerjeva štipendistka

Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov


25.10.2024

29. oktober - Berta Ambrož (1944), Evrovizija 1966 in "Brez besed"

Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine


25.10.2024

28. oktober - »Praznik kakor ga še ni doživela slovenska beseda« (1928)

Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke


21.10.2024

27. oktober - Karol Grossman (1864) in naše prve gibljive slike

Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru


21.10.2024

26. oktober - Dane Zajc (1929) »véliki pesnik malega naroda«

Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije


21.10.2024

25. oktober - Dan suvernosti - odhod zadnjega vojaka JLA (1991)

Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske


21.10.2024

24. oktober - požig Solčave in izgon njenih prebivalcev (1944)

Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«


Stran 1 od 315
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov