Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pesnica KRISTINA ŠULER se je rodila na današnji dan leta 1866 v Kropi. Po maturi na učiteljišču v Ljubljani je poučevala v nekaj krajih na Gorenjskem, Kranjskem in Štajerskem. Svoje prve pesmi je objavila v “Ljubljanskem zvonu”, v ženskem mesečniku “Slovenka”, pozneje pa tudi drugod. V tistih letih so jo poleg Vide Jerajeve šteli za najboljšo pesnico tedanjega časa. Njen pesniški svet je bila lirična izpoved njenega lastnega čustvenega razkroja in bolečine.
Med obema vojnama je pesniško utihnila, med narodnoosvobodilnim gibanjem pa je kot ena najstarejših aktivistk v Ljubljani (tedaj je imela 75 let) sodelovala v napisnih akcijah po mestu, pisala pesmi in jih v dneh množičnih italijanskih racij prebirala ljubljanskim aktivistom. Kristina Šuler je s pesmijo “V pričakovanju” skupaj z Otonom Župančičem, Franom Saleškim Finžgarjem, Francetom Koblarjem in Marjo Boršnik sodelovala pri slavnostni številki “Slovenskega poročevalca”, izdani 9. maja 1945.
—–
Ob petdeseti obletnici izuma fotografije je na današnji dan leta 1889 profesor Ivan Šubic s kolegi v Ljubljani ustanovil “Klub fotografov amaterjev”, ki se je uvrstil med najzgodnejše te vrste v Evropi. V okviru tega so prirejali fotografske tečaje in razstave. Deset let pozneje je gospodarstvenik in politik Peter Kozler ustanovil drugi klub, ki je združeval predvsem aristokrate, uradnike in meščane. Fotografi amaterji so v tistem času za fotografijo na Slovenskem pomenili osvežitev; a bolj v bogastvu motivike kot v tehnični popolnosti.
Izjemno dokumentarno vrednost imajo njihovi posnetki posledic potresa leta 1895 in obnove Ljubljane po njem. Prvi Slovenec, ki je v svoji reviji objavil fotografijo, je bil urednik literarnega lista “Dom in svet” Frančišek Lampe. Letnik te revije je poslal v dar celo samemu cesarju na Dunaj, kar je zapisano v dvornem arhivu. Slovenska matica je leta 1900 v soglasju o pristopu Avstrije k Bernski konvenciji o zaščiti avtorskih pravic izrecno zapisala, naj bodo razen literarnih in umetniških te zaščite deležna tudi fotografska dela.
—–
Arhitekt in izumitelj CIRIL TAVČAR je diplomiral na arhitekturnem oddelku tehniške fakultete pri profesorju Jožetu Plečniku. Leta 1932 je v Ljubljani odprl Stavbno in tehnično pisarno za zunanjo in notranjo arhitekturo, ki se je ukvarjala predvsem z načrtovanjem pohištva, hkrati pa v Šentvidu ustanovil podjetje za umetnoobrtno pohištvo Pangos. Po drugi svetovni vojni je bil na prisilnem delu v biroju za načrtovanje Kidričevega, nato pa se je zaposlil v Zavodu za ureditev stare Ljubljane.
Izdeloval je prenovitvene načrte (za grad v Ribnici na primer), se ukvarjal z racionalizacijo stanovanjske graditve ter z urbanističnimi vprašanji in prometno ureditvijo Ljubljane. Njegovo ustvarjanje se je gibalo med racionalizacijo načrtovanja in fantazijo, ki je vodila v izumiteljstvo; pred vojno je med drugim načrtoval plovila prihodnosti, po vojni pa je patentiral več izumov. Ciril Tavčar se je rodil na današnji dan leta 1904 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan pred 70-imi leti se je začela zavezniška konferenca v Potsdamu. Najvišji predstavniki Združenih držav Amerike, Velike Britanije in Sovjetske zveze – Truman, Churchil in Stalin – so razpravljali predvsem o povojni usodi Nemčije, o njeni vzhodni meji, demilitarizaciji in vojni odškodnini. Praktična posledica potsdamske konference je bila razdelitev Evrope na vzhodni in zahodni blok.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Pesnica KRISTINA ŠULER se je rodila na današnji dan leta 1866 v Kropi. Po maturi na učiteljišču v Ljubljani je poučevala v nekaj krajih na Gorenjskem, Kranjskem in Štajerskem. Svoje prve pesmi je objavila v “Ljubljanskem zvonu”, v ženskem mesečniku “Slovenka”, pozneje pa tudi drugod. V tistih letih so jo poleg Vide Jerajeve šteli za najboljšo pesnico tedanjega časa. Njen pesniški svet je bila lirična izpoved njenega lastnega čustvenega razkroja in bolečine.
Med obema vojnama je pesniško utihnila, med narodnoosvobodilnim gibanjem pa je kot ena najstarejših aktivistk v Ljubljani (tedaj je imela 75 let) sodelovala v napisnih akcijah po mestu, pisala pesmi in jih v dneh množičnih italijanskih racij prebirala ljubljanskim aktivistom. Kristina Šuler je s pesmijo “V pričakovanju” skupaj z Otonom Župančičem, Franom Saleškim Finžgarjem, Francetom Koblarjem in Marjo Boršnik sodelovala pri slavnostni številki “Slovenskega poročevalca”, izdani 9. maja 1945.
—–
Ob petdeseti obletnici izuma fotografije je na današnji dan leta 1889 profesor Ivan Šubic s kolegi v Ljubljani ustanovil “Klub fotografov amaterjev”, ki se je uvrstil med najzgodnejše te vrste v Evropi. V okviru tega so prirejali fotografske tečaje in razstave. Deset let pozneje je gospodarstvenik in politik Peter Kozler ustanovil drugi klub, ki je združeval predvsem aristokrate, uradnike in meščane. Fotografi amaterji so v tistem času za fotografijo na Slovenskem pomenili osvežitev; a bolj v bogastvu motivike kot v tehnični popolnosti.
Izjemno dokumentarno vrednost imajo njihovi posnetki posledic potresa leta 1895 in obnove Ljubljane po njem. Prvi Slovenec, ki je v svoji reviji objavil fotografijo, je bil urednik literarnega lista “Dom in svet” Frančišek Lampe. Letnik te revije je poslal v dar celo samemu cesarju na Dunaj, kar je zapisano v dvornem arhivu. Slovenska matica je leta 1900 v soglasju o pristopu Avstrije k Bernski konvenciji o zaščiti avtorskih pravic izrecno zapisala, naj bodo razen literarnih in umetniških te zaščite deležna tudi fotografska dela.
—–
Arhitekt in izumitelj CIRIL TAVČAR je diplomiral na arhitekturnem oddelku tehniške fakultete pri profesorju Jožetu Plečniku. Leta 1932 je v Ljubljani odprl Stavbno in tehnično pisarno za zunanjo in notranjo arhitekturo, ki se je ukvarjala predvsem z načrtovanjem pohištva, hkrati pa v Šentvidu ustanovil podjetje za umetnoobrtno pohištvo Pangos. Po drugi svetovni vojni je bil na prisilnem delu v biroju za načrtovanje Kidričevega, nato pa se je zaposlil v Zavodu za ureditev stare Ljubljane.
Izdeloval je prenovitvene načrte (za grad v Ribnici na primer), se ukvarjal z racionalizacijo stanovanjske graditve ter z urbanističnimi vprašanji in prometno ureditvijo Ljubljane. Njegovo ustvarjanje se je gibalo med racionalizacijo načrtovanja in fantazijo, ki je vodila v izumiteljstvo; pred vojno je med drugim načrtoval plovila prihodnosti, po vojni pa je patentiral več izumov. Ciril Tavčar se je rodil na današnji dan leta 1904 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan pred 70-imi leti se je začela zavezniška konferenca v Potsdamu. Najvišji predstavniki Združenih držav Amerike, Velike Britanije in Sovjetske zveze – Truman, Churchil in Stalin – so razpravljali predvsem o povojni usodi Nemčije, o njeni vzhodni meji, demilitarizaciji in vojni odškodnini. Praktična posledica potsdamske konference je bila razdelitev Evrope na vzhodni in zahodni blok.
Tri olimpijske igre – šest kolajn Režiser velikega formata Pogodba, ki je odrezala Primorsko
Diplomat iz Črnega Vrha pri Društvu narodov Pesnik vojne in ljubezni Dve pomembni mladinski reviji izpred stoletja
Častnik iz Vorančeve Požganice Praprotnice in cvetnice slovenskega ozemlja Sporazumi, ki so potrdili zahodno državno mejo
Avtor srbske državne himne in himne Slovenske vojske Novinarka, zapisana filmski tematiki Slikar, grafik in fotograf
Pobudnik prvega slovenskega pisateljskega društva Pevska pedagoginja uglednih opernih ustvarjalcev Operni glas za lirske vloge
Prva uspešna operacija sive mrene pri nas Inštruktor obveščevalcev in diverzantov Urednik lista Naši razgledi
Več kot 1200 štipendistov Knafljeve ustanove Pobuda za slovensko univerzo sredi 19. stoletja Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov
Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle
Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja
Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Neveljaven email naslov