Janž Mandelc je bil prvi tiskar v Ljubljani in sploh na Slovenskem, pozneje pa tudi na današnjem Gradiščanskem, kjer se je rodil. Prvi Mandelčev ljubljanski tisk “Govor Janeza Salica zoper Turke”, ki naj bi po podatku Janeza Vajkarda Valvazorja izšel na današnji dan pred 440-imi leti, ni ohranjen. Jeseni istega leta – torej 1575. – je natisnil Dalmatinov prevod svetopisemske Sirahove knjige (Jezus Sirah), ki je prva v Ljubljani in na Slovenskem natisnjena slovenska knjiga. Pripravljal je tudi natis Dalmatinovega prevoda Biblije, kar pa ni bilo po volji katoliškim krogom. Ti so dosegli, da je kranjski vicedom leta 1581 prepovedal tiskanje Bibilije ali česar koli drugega v Ljubljani in na Kranjskem sploh, ter zahteval, da Mandelc zapusti avstrijske dežele. S tem je bilo delovanja prve tiskarne na slovenskih tleh konec.
—–
Med italijansko-prusko vojno leta 1866 je bil poveljnik avstrijske vojne mornarice kontraadmiral Viljem Tegetthoff, rojen v Mariboru. Na današnji dan tistega leta – torej pred 149-imi leti – je poveljeval največji pomorski bitki na Jadranskem morju. Močno italijansko ladjevje, ki je poskušalo zasesti otok Vis, je s precej šibkejšo floto presenetil in se s poveljniško oklepno ladjo zaletel v največjo sovražnikovo oklepnico; ta se je potopila v treh minutah. Močnejši Italijani so se še nekaj časa bojevali, a admiral Tegetthoff jih je prisilil k umiku. Zmaga je avstrijski mornarici zagotovila popoln nadzor na Jadranskem morju vse do konca prve svetovne vojne.
Po tem vojaškem uspehu se je Avstrija odločila, da bo Pulj postal njeno vojaško pristanišče in zato začela načrtovati novo železniško povezavo Trsta prek Poreča s Kanfanarjem, kjer bi se pridružila progi po osrednji Istri. Čeprav so 123 kilometrov ozkotirne proge leta 1902 zgradili le do Poreča, so jo s pridom uporabljali prebivalci zahodne Istre, ki so vozili v Trst, od tam naprej pa po Južni železnici v notranjost monarhije sol, zelenjavo, sadje, oljčno olje, vino in živino, nazaj pa žito, stroje in različen gradbeni material.
Na progi, ki je tekla prek Kopra, Izole, Svete Lucije pri Portorožu, Buj in Motovuna, je bilo osem predorov. Najdaljši, 544 metrov dolg med Strunjanom in Portorožem, je danes še odlično ohranjen in je del turistične poti. Leta 1935 so Italijani zaradi nerentabilnosti ozkotirno progo med Trstom in Porečem ukinili, lokomotive in vagone prodali drugim železnicam v državi, razdrte tirnice pa so poslali v Etiopijo, a ladja je s tovorom vred potonila v Sredozemskem morju.
—–
Na današnji dan pred 90-imi leti se je v Bočarju v Vojvodini rodil operni pevec DRAGIŠA OGNJANOVIĆ. Po angažmajih v Bonnu in Gradcu je v letih od 1970 do 1982 pel v ljubljanski in mariborski operi, vmes pa je bil štiri leta direktor Slovenske filharmonije v Ljubljani. Pel je standardne basovske in basbaritonske vloge in bil še posebno uspešen kot interpret del Mozarta, Wagnerja in slovanskih skladateljev. V letih od 1960 do 67 je bil član Slovenskega okteta, v osemdesetih letih prejšnjega stoletja pa je Dragiša Ognjanović poučeval tudi petje pri Glasbeni matici v Trstu.