Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

29.07.2015


Na današnji dan leta 1793 se je v Chrudimu na Češkem rodil gozdar in izumitelj JOSEF RESSEL. Bil je zelo izobražen človek, saj je študiral knjigovodstvo, kmetijstvo, farmacijo, mehaniko, hidravliko, arhitekturo in gozdarstvo. Kot gozdar je začel delati v Pleterjah, nato je bil ilirski gozdarski podmojster v Ljubljani in primorski gozdarski mojster v Trstu. Kot gozdni nadzornik in načrtovalec je premeril Krakovski gozd in izdelal načrt za omrežje gozdnih cest, med prvimi pa se je zavzemal za pogozdovanje opustošene Istre ter prispeval veliko izboljšav v poljedelstvu, svilogojstvu, čebelarstvu in živinoreji.
Bil je vsestranski izumitelj. Izumljal je predmete za vsakdanjo rabo in vojaške tehnične predmete, zlasti pa se je posvetil ladijskemu pogonu. Med službovanjem na Slovenskem je začel razvijati ladijski vijak in ga leta 1827 tudi patentiral. Ta izum je pomenil pravo revolucijo v razvoju ladjedelstva. Josefa Ressla štejejo za svojega Čehi (rodil se je na Češkem), Nemci (njegov oče je bil češki Nemec), Avstrijci (živel je v habsburški monarhiji), Italijani (deset let je živel v Benetkah in Trstu, kjer je bil kot lesarski strokovnjak zaposlen pri mornarici), Hrvati (več let je bil med drugim predstojnik mornariške gozdne agenture za Istro in Krk) in Slovenci. Pokopan je na ljubljanskem Navju.
——
Folklorist in zgodovinar JOŽEF PAJEK je iz bogoslovja doktoriral leta 1870 v Gradcu, pozneje pa je bil stolni kanonik in predavatelj moralne teologije na mariborskem bogoslovju. Ukvarjal se je tudi z narodopisjem ter slovstveno in cerkveno zgodovino. Na slovenskem Štajerskem je zbiral bajeslovno gradivo, ljudsko življenje pa je zajel v črticah. V etnološkem leksikonu je pri abecedno urejeni obdelavi posameznih šeg, praznovanj, vraž in verovanj navedel tudi precej ljudskih pesmi. Jožef Pajek se je rodil na današnji dan leta 1843 na Prežigalu pri Slovenskih Konjicah.
—–
Botanik VINKO STRGAR se je rodil na današnji dan leta 1928 v Leskovcu pri Krškem. Bil je tehnični, nato pa strokovni sodelavec v ljubljanskem botaničnem vrtu. Leta 1969 je doktoriral s temo iz sistematske botanike. Kot prevajalec, strokovni recenzent in svetovalec je sodeloval pri številnih strokovnih in poljudnih knjigah z botanično, vrtnarsko in farmakološko tematiko in bil terminološki svetovalec pri Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Od leta 1968 je bil vodja Botaničnega vrta, kot gradbeni gospodar Biološkega središča v Ljubljani pa je Vinko Strgar bistveno pripomogel k njegovi dokončni izgraditvi.
—–
MARTIN MASTNAK je študiral na agronomski fakulteti v Pragi, leta 1936 pa je diplomiral na kmetijsko-gozdarski fakulteti v Zagrebu. Služboval je v Zvezi zadrug državnih nameščencev v Beogradu, po drugi svetovni vojni pa je med drugim vodil Kmetijski inštitut Slovenije. Objavil je več kot sedemdeset študij in razprav o graditvi kmetijskih obratov, posestev, kombinatov, hladilnic in zadrug, o organizaciji kmetijskih zavodov, inštitutov in kmetijskih šol ter o načrtovanju v poljedelstvu, hmeljarstvu in živinoreji. Leta 1950 je ustanovil časopis “Socialistično kmetijstvo in gozdarstvo” in ga vodil enajst let. Martin Mastnak se je rodil na današnji dan leta 1912 v Gorici.


Na današnji dan

6282 epizod

Na današnji dan

6282 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

29.07.2015


Na današnji dan leta 1793 se je v Chrudimu na Češkem rodil gozdar in izumitelj JOSEF RESSEL. Bil je zelo izobražen človek, saj je študiral knjigovodstvo, kmetijstvo, farmacijo, mehaniko, hidravliko, arhitekturo in gozdarstvo. Kot gozdar je začel delati v Pleterjah, nato je bil ilirski gozdarski podmojster v Ljubljani in primorski gozdarski mojster v Trstu. Kot gozdni nadzornik in načrtovalec je premeril Krakovski gozd in izdelal načrt za omrežje gozdnih cest, med prvimi pa se je zavzemal za pogozdovanje opustošene Istre ter prispeval veliko izboljšav v poljedelstvu, svilogojstvu, čebelarstvu in živinoreji.
Bil je vsestranski izumitelj. Izumljal je predmete za vsakdanjo rabo in vojaške tehnične predmete, zlasti pa se je posvetil ladijskemu pogonu. Med službovanjem na Slovenskem je začel razvijati ladijski vijak in ga leta 1827 tudi patentiral. Ta izum je pomenil pravo revolucijo v razvoju ladjedelstva. Josefa Ressla štejejo za svojega Čehi (rodil se je na Češkem), Nemci (njegov oče je bil češki Nemec), Avstrijci (živel je v habsburški monarhiji), Italijani (deset let je živel v Benetkah in Trstu, kjer je bil kot lesarski strokovnjak zaposlen pri mornarici), Hrvati (več let je bil med drugim predstojnik mornariške gozdne agenture za Istro in Krk) in Slovenci. Pokopan je na ljubljanskem Navju.
——
Folklorist in zgodovinar JOŽEF PAJEK je iz bogoslovja doktoriral leta 1870 v Gradcu, pozneje pa je bil stolni kanonik in predavatelj moralne teologije na mariborskem bogoslovju. Ukvarjal se je tudi z narodopisjem ter slovstveno in cerkveno zgodovino. Na slovenskem Štajerskem je zbiral bajeslovno gradivo, ljudsko življenje pa je zajel v črticah. V etnološkem leksikonu je pri abecedno urejeni obdelavi posameznih šeg, praznovanj, vraž in verovanj navedel tudi precej ljudskih pesmi. Jožef Pajek se je rodil na današnji dan leta 1843 na Prežigalu pri Slovenskih Konjicah.
—–
Botanik VINKO STRGAR se je rodil na današnji dan leta 1928 v Leskovcu pri Krškem. Bil je tehnični, nato pa strokovni sodelavec v ljubljanskem botaničnem vrtu. Leta 1969 je doktoriral s temo iz sistematske botanike. Kot prevajalec, strokovni recenzent in svetovalec je sodeloval pri številnih strokovnih in poljudnih knjigah z botanično, vrtnarsko in farmakološko tematiko in bil terminološki svetovalec pri Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Od leta 1968 je bil vodja Botaničnega vrta, kot gradbeni gospodar Biološkega središča v Ljubljani pa je Vinko Strgar bistveno pripomogel k njegovi dokončni izgraditvi.
—–
MARTIN MASTNAK je študiral na agronomski fakulteti v Pragi, leta 1936 pa je diplomiral na kmetijsko-gozdarski fakulteti v Zagrebu. Služboval je v Zvezi zadrug državnih nameščencev v Beogradu, po drugi svetovni vojni pa je med drugim vodil Kmetijski inštitut Slovenije. Objavil je več kot sedemdeset študij in razprav o graditvi kmetijskih obratov, posestev, kombinatov, hladilnic in zadrug, o organizaciji kmetijskih zavodov, inštitutov in kmetijskih šol ter o načrtovanju v poljedelstvu, hmeljarstvu in živinoreji. Leta 1950 je ustanovil časopis “Socialistično kmetijstvo in gozdarstvo” in ga vodil enajst let. Martin Mastnak se je rodil na današnji dan leta 1912 v Gorici.


10.05.2024

17. maj - Brižinski spomeniki v Ljubljani (2004)

Največje politično zborovanje Slovencev v 19. stoletju Lavoslava Turk in “Pesem šolske sestre” Baritonist Vekoslav Janko – ljubljenec opernega občinstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.05.2024

16. maj - Vladaričin ukaz o pridelovanju krompirja (1767)

Ivan Franke - slikar in avtor osnutka “Ribarskega zakona za Kranjsko” Davorin Jenko zloži napev koračnice »Naprej zastava slave« Urbanist in arhitekt Ivan Jager pripravi urbanistični načrt za mesto Minneapolis *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.05.2024

15. maj - Rado Simoniti, partizanski skladatelj in zborovodja (1914)

Vatroslav Oblak, profesor za južnoslovansko jezikoslovje v Gradcu Hranilnica in posojilnica v Kopru Dan Slovenske vojske *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.05.2024

14. maj - pred 150 leti je bila sezidana prva šolska telovadnica na Slovenskem (1874)

Temeljni kamen za železniško postajo v Trstu Ivan Cankar gre na volitve Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.05.2024

13. maj - Nejc Zaplotnik in Andrej Štremfelj na strehi sveta (1979)

Slovenci med prvimi tržaškimi študenti navtike Lászlo Takács - arhitektov secesijski pečat Murski Soboti Vika Podgorska – pot slovenske igralke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.05.2024

12. maj - Vojvoda Krištof Würtemberški mecen slovenskih protestantov (1515)

Avgusta Šantel, slikarstvo, ki izhaja iz romantične tradicije Zora Piščanc in zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda »Ali mora kmet res le ubogati?« Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.05.2024

11. maj - Urban Jarnik, prvi slovenski dialektolog (1784)

Zadnji čarovniški proces na Slovenskem Slava Klavora in Sophie Scholl – slovensko/nemški vrstnici v uporu proti nacizmu Kip arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.05.2024

10. maj - Ivan Cankar, velikan naše književnosti (1876)

Vladarski predpis v slovenskem jeziku Magomed Gadžijev – Miško, vojaški kirurg iz Dagestana Vzneseni nagovori z balkona ljubljanske univerze *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.05.2024

9. maj - dan zmage, dan Evrope in praznik Ljubljane

Konec vojne prebudil radijsko kukavico Anton Dolar, klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra Sizifovo delo liberalno usmerjenega slovenskega politika Staneta Kavčiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.05.2024

8. maj - Janko Moder in njegovo prevajalsko delo (1914)

Ena največjih zemljiških posesti na Kranjskem Joško Tischler, ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Majniška deklaracija 1989 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.04.2024

7. maj - Juro Adlešič (1884) od ljubljanskega župana do delavca na farmi v Kansasu

Janko Ravnik - skladatelj, pianist in režiser Muzej slovenjgraškega župnika Jakoba Sokliča Domače znanje za poskusno oddajanje teleteksta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.04.2024

6. maj - Kako v najkrajšem času "očistiti" Štajersko Slovencev? (1941)

Andrej Šuster Drabosnjak – koroški bukovnik Zdravnik dr. Bogdan Brecelj, organizator prve kostne banke pri nas Prva hidroelektrarna elektrarna na Dravi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.04.2024

5. maj - Ivan Nepomuk Cerer (1789) in prvo gozdarsko strokovno delo v slovenščini

Začetki ljubljanske borze Ati Soss - vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.04.2024

4. maj - 500 let od velikega požara v Ljubljani (1524)

Ludvig van Beethoven in ljubljanska filharmonična družba Vida Jeraj Hribar - prva slovenska koncertna violinistka Nada Lampret Souvan, modna oblikovalka in kreativna kostumografinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.04.2024

3. maj - Božidar Kos (1934) avstralski skladatelj iz Novega mesta

Janez Milčinski, zdravnik in izvedenec za sodno medicino Ivo Zorman in družinska kronika o vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju Italijanski kralj si priključi okupirano slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.04.2024

2. maj - Jakob Sket in “Miklova Zala” − ena najbolj priljubljenih ljudskih iger (1852)

Peter Pavel Glavar - najdenček postal pospeševalec gospodarskega življenja na Kranjskem Franc Trampuž, učitelj istrskih vinogradnikov Franc Derganc, zdravnik, zavzet za mlajše invalide *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.04.2024

1. maj - Lavantinska škofija izvzeta iz Metropolije Salzburg (1924)

1. maj, delavski in cerkveni praznik Anton Osterc, učitelj in častnik Maistrove prve slovenske vojske Slovenija pred 20-imi leti stopila v Evropsko unijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.04.2024

30. april - Fran Lorger (1884) ter antične ostaline ob Savinji in Voglajni

Tri knjige o zdravilnih zeliščih stiškega cistercijana Simona Ašiča Stanko Kociper – književnik, ki je bil propagandist slovenskega domobranstva Aprilska mejnika pri zdravljenju bolnikov z nenadno odpovedjo ledvic *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.04.2024

29. april - Charles Nodier (1870) in rokovnjač “Jean Sbogar”

Zdravnik Mirko Černič – eden začetnikov travmatologije Ksenija Vidali, operna pevka in pedagoginja širokega slovesa Sporazum o sodelovanju slovenskih in italijanskih upornikov proti nacizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


21.04.2024

28. april - politični pogrom nad revijo Perspektive (1964)

Vilko Novak, etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje Mija Jarc, pionirka naše strokovno utemeljene kostumografije Začetek osvobajanja Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 10 od 315
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov