Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1793 se je v Chrudimu na Češkem rodil gozdar in izumitelj JOSEF RESSEL. Bil je zelo izobražen človek, saj je študiral knjigovodstvo, kmetijstvo, farmacijo, mehaniko, hidravliko, arhitekturo in gozdarstvo. Kot gozdar je začel delati v Pleterjah, nato je bil ilirski gozdarski podmojster v Ljubljani in primorski gozdarski mojster v Trstu. Kot gozdni nadzornik in načrtovalec je premeril Krakovski gozd in izdelal načrt za omrežje gozdnih cest, med prvimi pa se je zavzemal za pogozdovanje opustošene Istre ter prispeval veliko izboljšav v poljedelstvu, svilogojstvu, čebelarstvu in živinoreji.
Bil je vsestranski izumitelj. Izumljal je predmete za vsakdanjo rabo in vojaške tehnične predmete, zlasti pa se je posvetil ladijskemu pogonu. Med službovanjem na Slovenskem je začel razvijati ladijski vijak in ga leta 1827 tudi patentiral. Ta izum je pomenil pravo revolucijo v razvoju ladjedelstva. Josefa Ressla štejejo za svojega Čehi (rodil se je na Češkem), Nemci (njegov oče je bil češki Nemec), Avstrijci (živel je v habsburški monarhiji), Italijani (deset let je živel v Benetkah in Trstu, kjer je bil kot lesarski strokovnjak zaposlen pri mornarici), Hrvati (več let je bil med drugim predstojnik mornariške gozdne agenture za Istro in Krk) in Slovenci. Pokopan je na ljubljanskem Navju.
——
Folklorist in zgodovinar JOŽEF PAJEK je iz bogoslovja doktoriral leta 1870 v Gradcu, pozneje pa je bil stolni kanonik in predavatelj moralne teologije na mariborskem bogoslovju. Ukvarjal se je tudi z narodopisjem ter slovstveno in cerkveno zgodovino. Na slovenskem Štajerskem je zbiral bajeslovno gradivo, ljudsko življenje pa je zajel v črticah. V etnološkem leksikonu je pri abecedno urejeni obdelavi posameznih šeg, praznovanj, vraž in verovanj navedel tudi precej ljudskih pesmi. Jožef Pajek se je rodil na današnji dan leta 1843 na Prežigalu pri Slovenskih Konjicah.
—–
Botanik VINKO STRGAR se je rodil na današnji dan leta 1928 v Leskovcu pri Krškem. Bil je tehnični, nato pa strokovni sodelavec v ljubljanskem botaničnem vrtu. Leta 1969 je doktoriral s temo iz sistematske botanike. Kot prevajalec, strokovni recenzent in svetovalec je sodeloval pri številnih strokovnih in poljudnih knjigah z botanično, vrtnarsko in farmakološko tematiko in bil terminološki svetovalec pri Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Od leta 1968 je bil vodja Botaničnega vrta, kot gradbeni gospodar Biološkega središča v Ljubljani pa je Vinko Strgar bistveno pripomogel k njegovi dokončni izgraditvi.
—–
MARTIN MASTNAK je študiral na agronomski fakulteti v Pragi, leta 1936 pa je diplomiral na kmetijsko-gozdarski fakulteti v Zagrebu. Služboval je v Zvezi zadrug državnih nameščencev v Beogradu, po drugi svetovni vojni pa je med drugim vodil Kmetijski inštitut Slovenije. Objavil je več kot sedemdeset študij in razprav o graditvi kmetijskih obratov, posestev, kombinatov, hladilnic in zadrug, o organizaciji kmetijskih zavodov, inštitutov in kmetijskih šol ter o načrtovanju v poljedelstvu, hmeljarstvu in živinoreji. Leta 1950 je ustanovil časopis “Socialistično kmetijstvo in gozdarstvo” in ga vodil enajst let. Martin Mastnak se je rodil na današnji dan leta 1912 v Gorici.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1793 se je v Chrudimu na Češkem rodil gozdar in izumitelj JOSEF RESSEL. Bil je zelo izobražen človek, saj je študiral knjigovodstvo, kmetijstvo, farmacijo, mehaniko, hidravliko, arhitekturo in gozdarstvo. Kot gozdar je začel delati v Pleterjah, nato je bil ilirski gozdarski podmojster v Ljubljani in primorski gozdarski mojster v Trstu. Kot gozdni nadzornik in načrtovalec je premeril Krakovski gozd in izdelal načrt za omrežje gozdnih cest, med prvimi pa se je zavzemal za pogozdovanje opustošene Istre ter prispeval veliko izboljšav v poljedelstvu, svilogojstvu, čebelarstvu in živinoreji.
Bil je vsestranski izumitelj. Izumljal je predmete za vsakdanjo rabo in vojaške tehnične predmete, zlasti pa se je posvetil ladijskemu pogonu. Med službovanjem na Slovenskem je začel razvijati ladijski vijak in ga leta 1827 tudi patentiral. Ta izum je pomenil pravo revolucijo v razvoju ladjedelstva. Josefa Ressla štejejo za svojega Čehi (rodil se je na Češkem), Nemci (njegov oče je bil češki Nemec), Avstrijci (živel je v habsburški monarhiji), Italijani (deset let je živel v Benetkah in Trstu, kjer je bil kot lesarski strokovnjak zaposlen pri mornarici), Hrvati (več let je bil med drugim predstojnik mornariške gozdne agenture za Istro in Krk) in Slovenci. Pokopan je na ljubljanskem Navju.
——
Folklorist in zgodovinar JOŽEF PAJEK je iz bogoslovja doktoriral leta 1870 v Gradcu, pozneje pa je bil stolni kanonik in predavatelj moralne teologije na mariborskem bogoslovju. Ukvarjal se je tudi z narodopisjem ter slovstveno in cerkveno zgodovino. Na slovenskem Štajerskem je zbiral bajeslovno gradivo, ljudsko življenje pa je zajel v črticah. V etnološkem leksikonu je pri abecedno urejeni obdelavi posameznih šeg, praznovanj, vraž in verovanj navedel tudi precej ljudskih pesmi. Jožef Pajek se je rodil na današnji dan leta 1843 na Prežigalu pri Slovenskih Konjicah.
—–
Botanik VINKO STRGAR se je rodil na današnji dan leta 1928 v Leskovcu pri Krškem. Bil je tehnični, nato pa strokovni sodelavec v ljubljanskem botaničnem vrtu. Leta 1969 je doktoriral s temo iz sistematske botanike. Kot prevajalec, strokovni recenzent in svetovalec je sodeloval pri številnih strokovnih in poljudnih knjigah z botanično, vrtnarsko in farmakološko tematiko in bil terminološki svetovalec pri Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Od leta 1968 je bil vodja Botaničnega vrta, kot gradbeni gospodar Biološkega središča v Ljubljani pa je Vinko Strgar bistveno pripomogel k njegovi dokončni izgraditvi.
—–
MARTIN MASTNAK je študiral na agronomski fakulteti v Pragi, leta 1936 pa je diplomiral na kmetijsko-gozdarski fakulteti v Zagrebu. Služboval je v Zvezi zadrug državnih nameščencev v Beogradu, po drugi svetovni vojni pa je med drugim vodil Kmetijski inštitut Slovenije. Objavil je več kot sedemdeset študij in razprav o graditvi kmetijskih obratov, posestev, kombinatov, hladilnic in zadrug, o organizaciji kmetijskih zavodov, inštitutov in kmetijskih šol ter o načrtovanju v poljedelstvu, hmeljarstvu in živinoreji. Leta 1950 je ustanovil časopis “Socialistično kmetijstvo in gozdarstvo” in ga vodil enajst let. Martin Mastnak se je rodil na današnji dan leta 1912 v Gorici.
Prva pisna omemba Murske Sobote Najizrazitejši slovenski portretist svojega časa Štajerci, Primorci in Istrani v prvi tankovski brigadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Izgon narodno zavednega duhovnika Prva doktorandka Univerze v Ljubljani Avtor naše prve televizijske nadaljevanke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – slovenska pisava prve polovice 19. stoletja Igralka iz Astrahana očarala Ljubljano Skladatelj pihalno – orkestralne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za narodno šolo v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu Literarni poskus kronike slovenske meščanske družine Požig Narodnega doma v Trstu – nacionalistično hudodelstvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi prevajalec korana v latinščino Kazen za politično daljnovidnost Etnomuzikolog in raziskovalec narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Utemeljitelj mednarodnega zasebnega prava pri nas Vrt domovinske flore Skladatelj in general *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kartuzijanski samostan, ki kljubuje času Maribor dobil narodni dom Eden naših najpomembnejših likovnih umetnikov druge polovice 20. stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zavzemanje za dvojezično univerzo v Trstu Tigrovec in vojaški obveščevalec Nudizem na Dravskem otoku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi Cesarja Sigismunda Prvi ban Dravske banovine Plečnikov diplomant − partizanski poveljnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O kraljici nedeljskega plesa na Starem trgu v Ljubljani Začetnik slovenske spomeniške topografije 33 let od Brionske deklaracije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi realistični krajinski slikar Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Znanstveno o kugi Svetovni rekord v metu diska za ženske Na tujem o dramatičnih razmerah v Sloveniji po razglasitvi samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Ž: Gledališka predstava na Dvoru pri Žužemberku Prvič z žičnico na Vogel *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden od pionirjev raketne tehnike Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški nadškof pridigal v slovenskem jeziku Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Vodnik dobi spomenik Prekinitev okupatorjevih oskrbovalnih poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi mestni vodovod Igralka in režiserka ljubljanske Drame Arhitekt in prva montažna stavba pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini Socialni realist Ludvik Mrzel in njegov »Bog v Trbovljah« Sarajevski atentat – povod za izbruh velike vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop predhodnika današnjega Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov