Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

29.07.2015


Na današnji dan leta 1793 se je v Chrudimu na Češkem rodil gozdar in izumitelj JOSEF RESSEL. Bil je zelo izobražen človek, saj je študiral knjigovodstvo, kmetijstvo, farmacijo, mehaniko, hidravliko, arhitekturo in gozdarstvo. Kot gozdar je začel delati v Pleterjah, nato je bil ilirski gozdarski podmojster v Ljubljani in primorski gozdarski mojster v Trstu. Kot gozdni nadzornik in načrtovalec je premeril Krakovski gozd in izdelal načrt za omrežje gozdnih cest, med prvimi pa se je zavzemal za pogozdovanje opustošene Istre ter prispeval veliko izboljšav v poljedelstvu, svilogojstvu, čebelarstvu in živinoreji.
Bil je vsestranski izumitelj. Izumljal je predmete za vsakdanjo rabo in vojaške tehnične predmete, zlasti pa se je posvetil ladijskemu pogonu. Med službovanjem na Slovenskem je začel razvijati ladijski vijak in ga leta 1827 tudi patentiral. Ta izum je pomenil pravo revolucijo v razvoju ladjedelstva. Josefa Ressla štejejo za svojega Čehi (rodil se je na Češkem), Nemci (njegov oče je bil češki Nemec), Avstrijci (živel je v habsburški monarhiji), Italijani (deset let je živel v Benetkah in Trstu, kjer je bil kot lesarski strokovnjak zaposlen pri mornarici), Hrvati (več let je bil med drugim predstojnik mornariške gozdne agenture za Istro in Krk) in Slovenci. Pokopan je na ljubljanskem Navju.
——
Folklorist in zgodovinar JOŽEF PAJEK je iz bogoslovja doktoriral leta 1870 v Gradcu, pozneje pa je bil stolni kanonik in predavatelj moralne teologije na mariborskem bogoslovju. Ukvarjal se je tudi z narodopisjem ter slovstveno in cerkveno zgodovino. Na slovenskem Štajerskem je zbiral bajeslovno gradivo, ljudsko življenje pa je zajel v črticah. V etnološkem leksikonu je pri abecedno urejeni obdelavi posameznih šeg, praznovanj, vraž in verovanj navedel tudi precej ljudskih pesmi. Jožef Pajek se je rodil na današnji dan leta 1843 na Prežigalu pri Slovenskih Konjicah.
—–
Botanik VINKO STRGAR se je rodil na današnji dan leta 1928 v Leskovcu pri Krškem. Bil je tehnični, nato pa strokovni sodelavec v ljubljanskem botaničnem vrtu. Leta 1969 je doktoriral s temo iz sistematske botanike. Kot prevajalec, strokovni recenzent in svetovalec je sodeloval pri številnih strokovnih in poljudnih knjigah z botanično, vrtnarsko in farmakološko tematiko in bil terminološki svetovalec pri Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Od leta 1968 je bil vodja Botaničnega vrta, kot gradbeni gospodar Biološkega središča v Ljubljani pa je Vinko Strgar bistveno pripomogel k njegovi dokončni izgraditvi.
—–
MARTIN MASTNAK je študiral na agronomski fakulteti v Pragi, leta 1936 pa je diplomiral na kmetijsko-gozdarski fakulteti v Zagrebu. Služboval je v Zvezi zadrug državnih nameščencev v Beogradu, po drugi svetovni vojni pa je med drugim vodil Kmetijski inštitut Slovenije. Objavil je več kot sedemdeset študij in razprav o graditvi kmetijskih obratov, posestev, kombinatov, hladilnic in zadrug, o organizaciji kmetijskih zavodov, inštitutov in kmetijskih šol ter o načrtovanju v poljedelstvu, hmeljarstvu in živinoreji. Leta 1950 je ustanovil časopis “Socialistično kmetijstvo in gozdarstvo” in ga vodil enajst let. Martin Mastnak se je rodil na današnji dan leta 1912 v Gorici.


Na današnji dan

6248 epizod

Na današnji dan

6248 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

29.07.2015


Na današnji dan leta 1793 se je v Chrudimu na Češkem rodil gozdar in izumitelj JOSEF RESSEL. Bil je zelo izobražen človek, saj je študiral knjigovodstvo, kmetijstvo, farmacijo, mehaniko, hidravliko, arhitekturo in gozdarstvo. Kot gozdar je začel delati v Pleterjah, nato je bil ilirski gozdarski podmojster v Ljubljani in primorski gozdarski mojster v Trstu. Kot gozdni nadzornik in načrtovalec je premeril Krakovski gozd in izdelal načrt za omrežje gozdnih cest, med prvimi pa se je zavzemal za pogozdovanje opustošene Istre ter prispeval veliko izboljšav v poljedelstvu, svilogojstvu, čebelarstvu in živinoreji.
Bil je vsestranski izumitelj. Izumljal je predmete za vsakdanjo rabo in vojaške tehnične predmete, zlasti pa se je posvetil ladijskemu pogonu. Med službovanjem na Slovenskem je začel razvijati ladijski vijak in ga leta 1827 tudi patentiral. Ta izum je pomenil pravo revolucijo v razvoju ladjedelstva. Josefa Ressla štejejo za svojega Čehi (rodil se je na Češkem), Nemci (njegov oče je bil češki Nemec), Avstrijci (živel je v habsburški monarhiji), Italijani (deset let je živel v Benetkah in Trstu, kjer je bil kot lesarski strokovnjak zaposlen pri mornarici), Hrvati (več let je bil med drugim predstojnik mornariške gozdne agenture za Istro in Krk) in Slovenci. Pokopan je na ljubljanskem Navju.
——
Folklorist in zgodovinar JOŽEF PAJEK je iz bogoslovja doktoriral leta 1870 v Gradcu, pozneje pa je bil stolni kanonik in predavatelj moralne teologije na mariborskem bogoslovju. Ukvarjal se je tudi z narodopisjem ter slovstveno in cerkveno zgodovino. Na slovenskem Štajerskem je zbiral bajeslovno gradivo, ljudsko življenje pa je zajel v črticah. V etnološkem leksikonu je pri abecedno urejeni obdelavi posameznih šeg, praznovanj, vraž in verovanj navedel tudi precej ljudskih pesmi. Jožef Pajek se je rodil na današnji dan leta 1843 na Prežigalu pri Slovenskih Konjicah.
—–
Botanik VINKO STRGAR se je rodil na današnji dan leta 1928 v Leskovcu pri Krškem. Bil je tehnični, nato pa strokovni sodelavec v ljubljanskem botaničnem vrtu. Leta 1969 je doktoriral s temo iz sistematske botanike. Kot prevajalec, strokovni recenzent in svetovalec je sodeloval pri številnih strokovnih in poljudnih knjigah z botanično, vrtnarsko in farmakološko tematiko in bil terminološki svetovalec pri Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Od leta 1968 je bil vodja Botaničnega vrta, kot gradbeni gospodar Biološkega središča v Ljubljani pa je Vinko Strgar bistveno pripomogel k njegovi dokončni izgraditvi.
—–
MARTIN MASTNAK je študiral na agronomski fakulteti v Pragi, leta 1936 pa je diplomiral na kmetijsko-gozdarski fakulteti v Zagrebu. Služboval je v Zvezi zadrug državnih nameščencev v Beogradu, po drugi svetovni vojni pa je med drugim vodil Kmetijski inštitut Slovenije. Objavil je več kot sedemdeset študij in razprav o graditvi kmetijskih obratov, posestev, kombinatov, hladilnic in zadrug, o organizaciji kmetijskih zavodov, inštitutov in kmetijskih šol ter o načrtovanju v poljedelstvu, hmeljarstvu in živinoreji. Leta 1950 je ustanovil časopis “Socialistično kmetijstvo in gozdarstvo” in ga vodil enajst let. Martin Mastnak se je rodil na današnji dan leta 1912 v Gorici.


22.07.2024

22. julij - zločin v celjskem Starem piskru (1942)

Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Pomoč otrokom pri boleznih ušes, nosu in grla Časopis, ki je pozival k povezovanju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.07.2024

21. julij - Alojz Rebula (1924) pomembno ime zamejskega literarnega ustvarjanja

Sedemdesetletna igralska kariera Partizansko letališče v Loški dolini Prvi kilometri samo polovične avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.07.2024

20. julij - Leon Štukelj in »Ave, triumphator!« (1924)

Guverner Ilirskih provinc uvedel pouk v »deželnem jeziku« Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis Zborovodja in zbiralec ljudskih pesmi iz Roža *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.07.2024

19. julij - Kaj imata skupnega Vertovčeva »Vinoreja« in Prešernova »Zdravljica« (1843)

Koroški kulturnik, šolnik in gospodarstvenik Od diplomata do antropologa Ko so gorele slovenske vasi ... *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.07.2024

18. julij - posvetitev Plečnikove cerkve Gospodovega vnebohoda v Bogojini (1954)

Luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča - Toša Strokovnjak za avtomatizacijo proizvodnih procesov Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.07.2024

17. julij - Josip Boncelj (1884) eden naših prvih univerzitetnih predavateljev strojništva

Iz Bele krajine na škofijski sedež v Michiganu Češki agronom na Kranjskem zatira trtno uš S kraljevim ukazom je Laško postalo mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


11.07.2024

16. julij - Ondina Otta Klasinc, ena naših najpomembnejših opernih pevk (1924)

Prva pisna omemba Murske Sobote Najizrazitejši slovenski portretist svojega časa Štajerci, Primorci in Istrani v prvi tankovski brigadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


11.07.2024

15. julij - začetki slovenskih planinskih postojank (1894)

Izgon narodno zavednega duhovnika Prva doktorandka Univerze v Ljubljani Avtor naše prve televizijske nadaljevanke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

14. julij - 40 let od hude železniške nesreče v Divači (1984)

Metelčica – slovenska pisava prve polovice 19. stoletja Igralka iz Astrahana očarala Ljubljano Skladatelj pihalno – orkestralne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

13. julij - »Razklani čas« pedagoga in psihologa Franca Pedička (1922)

Za narodno šolo v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu Literarni poskus kronike slovenske meščanske družine Požig Narodnega doma v Trstu – nacionalistično hudodelstvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

12. julij - Marija Bitenc Samec, ena vodilnih slovenskih altistk (1932)

Prvi prevajalec korana v latinščino Kazen za politično daljnovidnost Etnomuzikolog in raziskovalec narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

11. julij - Barbara Celjska, ozaveščena in izobražena aristokratka (1451+)

Utemeljitelj mednarodnega zasebnega prava pri nas Vrt domovinske flore Skladatelj in general *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

10. julij - najbolj hladna julijska noč v Sloveniji zadnjega pol stoletja (2004)

Kartuzijanski samostan, ki kljubuje času Maribor dobil narodni dom Eden naših najpomembnejših likovnih umetnikov druge polovice 20. stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

9. julij - Jakob Meško, narodni buditelj in njegova skrb za Prekmurje (1824)

Zavzemanje za dvojezično univerzo v Trstu Tigrovec in vojaški obveščevalec Nudizem na Dravskem otoku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

8. julij - Cirila Medved Škerlj, vodja operne šole v Ljubljani (1893)

Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi Cesarja Sigismunda Prvi ban Dravske banovine Plečnikov diplomant − partizanski poveljnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

7. julij - Alenka Svetel, gledališka igralka in alpinsitka (1924)

O kraljici nedeljskega plesa na Starem trgu v Ljubljani Začetnik slovenske spomeniške topografije 33 let od Brionske deklaracije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

6. julij - Ljudmila Poljanec in pojav lezbične tematike v slovenski poeziji (1874)

Naš prvi realistični krajinski slikar Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

5. julij - časopis, ki je utrjeval enotnost slovenskega jezika (1843)

Znanstveno o kugi Svetovni rekord v metu diska za ženske Na tujem o dramatičnih razmerah v Sloveniji po razglasitvi samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

4. julij - Karel Jeraj in pionirsko delo pri glasbeni vzgoji slabovidne mladine (1874)

»Danes grofje celjski in nikdar več« Ž: Gledališka predstava na Dvoru pri Žužemberku Prvič z žičnico na Vogel *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

3. julij - Dan slovenskih rudarjev (1934)

Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 5 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov