Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zdravnik ANTON MUZNIK se je šolal na Kranjskem in Hrvaškem, promoviral pa je leta 1758 na Dunaju. Zdravil je kugo v Transilvaniji, se kot vojaški zdravnik udeležil avstrijsko-pruskih vojn, leta 1763 pa je postal vodja zdravstvene službe v Gorici ter pozneje direktor kirurške šole. Deloval je kot higienik, se ukvarjal z analizo pitne vode, najpomembnejše pa je bilo njegovo praktično delovanje pri uvajanju preventivnega cepljenja proti črnim kozam. Anton Muznik se je rodil leta 1726 na današnjem Mostu na Soči.
—–
Politik JOSIP KOPAČ se je rodil na današnji dan leta 1863 v Kandiji pri Novem mestu. Delal je pri Južni železnici v Lienzu in tam postal privrženec socialne demokracije. Zaradi tega je bil kazensko odpuščen, Preselil se je na Dunaj in ustanovil šolo za delavske agitatorje. Leta 1896 je sodeloval pri ustanovitvi Jugoslovanske socialdemokratske stranke in bil pozneje v Trstu izvoljen za tajnika železniške organizacije za južne pokrajine. Leta 1908 je ustanovil strokovni list Železničar ter ga urejal do leta 1919. Josip Kopač je leta 1923 postal ravnatelj Delavske zbornice za Slovenijo.
—–
Še v prvi polovici prejšnjega stoletja je bilo »družinsko« fotografiranje v ateljejih ob pomembnih slavjih – porokah, različnih obletnicah ali ob birmah na primer – slovesen dogodek, ki pa sicer ni bil prav poceni.
Med znanimi ljubljanskimi portretnimi fotografi v letih med obema vojnama je bil tudi KAREL HOLYNSKI. Ker je imel atelje na nekdanji Aleksandrovi, današnji Cankarjevi cesti, ki je vodila na tedanjo ljubljansko promenado v parku Tivoli, je začel slikati tudi sprehajalce. Da jih ne bi motil in bi jih lahko fotografiral v gibanju, je bil eden prvih, ki je za to uporabljal reportažni aparat Leica. Slike so si sprehajalci naslednji dan ogledali v vitrinah njegovega ateljeja in jih lahko seveda tudi kupili.
Nekaj let pozneje je dal po svoji lastni zamisli in patentu izdelati avtomatski fotoaparat in ga postavil v pasažo današnjega kina Komuna. Fotografije malega formata so bile primerne predvsem za dokumente, a marsikdo se je fotografiral kar takó – za spomin, za album.
Karel Holynski je prvo vojno preživel na soški fronti, nato na fronti v Galiciji, kjer so ga zajeli. Po izpustitvi iz ujetništva se je v Rusiji izučil za tedaj še precej redek poklic fotografa. Leta 1928 je prišel v Ljubljano in odprl fotografski atelje. Nekaj let pozneje je bil nagrajen na 1. razstavi portretne fotografije, postal mojster fotografske obrti in v naslednjih desetlejtjih izučil veliko znanih slovenskih fotografov. Rodil se je na današnji dan leta 1896 na Dunaju.
—–
AVGUST LIKOVNIK je kot član kegljaškega kluba Železničar iz Ljubljane na svetovnem prvenstvu v Beogradu leta 1953 z 934-imi podrtimi keglji postavil svetovni rekord. V jugoslovanski reprezentanci je nastopil enaindvajsetkrat in z ekipo osvojil po dve medalji na svetovnih prvenstvih in na evropskih pokalnih tekmovanjih, bil pa je tudi večkratni slovenski in državni prvak ter štiri leta trener jugoslovanske reprezentance.
Pozneje je opravljal vrsto uglednih funkcij v športnih organizacijah – med drugim je bil štirinajst let predsednik Mednarodne kegljaške zveze in aktiven turistični delavec. Poleg številnih domačih in tujih priznanj na športnem področju je Avgust Likovnik leta 2001 prejel tudi častni znak svobode Republike Slovenije. Rodil se je na današnji dan leta 1926 v Zidanem Mostu.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Zdravnik ANTON MUZNIK se je šolal na Kranjskem in Hrvaškem, promoviral pa je leta 1758 na Dunaju. Zdravil je kugo v Transilvaniji, se kot vojaški zdravnik udeležil avstrijsko-pruskih vojn, leta 1763 pa je postal vodja zdravstvene službe v Gorici ter pozneje direktor kirurške šole. Deloval je kot higienik, se ukvarjal z analizo pitne vode, najpomembnejše pa je bilo njegovo praktično delovanje pri uvajanju preventivnega cepljenja proti črnim kozam. Anton Muznik se je rodil leta 1726 na današnjem Mostu na Soči.
—–
Politik JOSIP KOPAČ se je rodil na današnji dan leta 1863 v Kandiji pri Novem mestu. Delal je pri Južni železnici v Lienzu in tam postal privrženec socialne demokracije. Zaradi tega je bil kazensko odpuščen, Preselil se je na Dunaj in ustanovil šolo za delavske agitatorje. Leta 1896 je sodeloval pri ustanovitvi Jugoslovanske socialdemokratske stranke in bil pozneje v Trstu izvoljen za tajnika železniške organizacije za južne pokrajine. Leta 1908 je ustanovil strokovni list Železničar ter ga urejal do leta 1919. Josip Kopač je leta 1923 postal ravnatelj Delavske zbornice za Slovenijo.
—–
Še v prvi polovici prejšnjega stoletja je bilo »družinsko« fotografiranje v ateljejih ob pomembnih slavjih – porokah, različnih obletnicah ali ob birmah na primer – slovesen dogodek, ki pa sicer ni bil prav poceni.
Med znanimi ljubljanskimi portretnimi fotografi v letih med obema vojnama je bil tudi KAREL HOLYNSKI. Ker je imel atelje na nekdanji Aleksandrovi, današnji Cankarjevi cesti, ki je vodila na tedanjo ljubljansko promenado v parku Tivoli, je začel slikati tudi sprehajalce. Da jih ne bi motil in bi jih lahko fotografiral v gibanju, je bil eden prvih, ki je za to uporabljal reportažni aparat Leica. Slike so si sprehajalci naslednji dan ogledali v vitrinah njegovega ateljeja in jih lahko seveda tudi kupili.
Nekaj let pozneje je dal po svoji lastni zamisli in patentu izdelati avtomatski fotoaparat in ga postavil v pasažo današnjega kina Komuna. Fotografije malega formata so bile primerne predvsem za dokumente, a marsikdo se je fotografiral kar takó – za spomin, za album.
Karel Holynski je prvo vojno preživel na soški fronti, nato na fronti v Galiciji, kjer so ga zajeli. Po izpustitvi iz ujetništva se je v Rusiji izučil za tedaj še precej redek poklic fotografa. Leta 1928 je prišel v Ljubljano in odprl fotografski atelje. Nekaj let pozneje je bil nagrajen na 1. razstavi portretne fotografije, postal mojster fotografske obrti in v naslednjih desetlejtjih izučil veliko znanih slovenskih fotografov. Rodil se je na današnji dan leta 1896 na Dunaju.
—–
AVGUST LIKOVNIK je kot član kegljaškega kluba Železničar iz Ljubljane na svetovnem prvenstvu v Beogradu leta 1953 z 934-imi podrtimi keglji postavil svetovni rekord. V jugoslovanski reprezentanci je nastopil enaindvajsetkrat in z ekipo osvojil po dve medalji na svetovnih prvenstvih in na evropskih pokalnih tekmovanjih, bil pa je tudi večkratni slovenski in državni prvak ter štiri leta trener jugoslovanske reprezentance.
Pozneje je opravljal vrsto uglednih funkcij v športnih organizacijah – med drugim je bil štirinajst let predsednik Mednarodne kegljaške zveze in aktiven turistični delavec. Poleg številnih domačih in tujih priznanj na športnem področju je Avgust Likovnik leta 2001 prejel tudi častni znak svobode Republike Slovenije. Rodil se je na današnji dan leta 1926 v Zidanem Mostu.
Tri olimpijske igre – šest kolajn Režiser velikega formata Pogodba, ki je odrezala Primorsko
Diplomat iz Črnega Vrha pri Društvu narodov Pesnik vojne in ljubezni Dve pomembni mladinski reviji izpred stoletja
Častnik iz Vorančeve Požganice Praprotnice in cvetnice slovenskega ozemlja Sporazumi, ki so potrdili zahodno državno mejo
Avtor srbske državne himne in himne Slovenske vojske Novinarka, zapisana filmski tematiki Slikar, grafik in fotograf
Pobudnik prvega slovenskega pisateljskega društva Pevska pedagoginja uglednih opernih ustvarjalcev Operni glas za lirske vloge
Prva uspešna operacija sive mrene pri nas Inštruktor obveščevalcev in diverzantov Urednik lista Naši razgledi
Več kot 1200 štipendistov Knafljeve ustanove Pobuda za slovensko univerzo sredi 19. stoletja Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov
Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle
Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja
Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Neveljaven email naslov