Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vinogradniški strokovnjak FRANC KURI je leta 1911 v Grottenhoffu pri Gradcu končal kmetijsko šolo in bil nato poslan na delo v Novi Sad in Negotin. Leta 1923 je prišel v kmetijski zavod v Mostarju, da bi pomagal pri obnovi hercegovskih vinogradov; te je že dobro desetletje uničevala filoksera, trtna uš in povzročala propad vinogradništva; to je bilo ob gojenju tobaka najpomembnejša gospodarska panoga v tej razmeroma revni pokrajini. Po desetletju intenzivnega dela – domače sorte vinske trte je dal precepiti na za trtno uš odporne ameriške podlage, je bila ta bolezen praktično izkoreninjena.
Leta 1950 je začel drugo veliko obnovo – urejanje plantažnih vinogradov. Z uvajanjem visokega gojenja trte na žicah namesto na nizkih kolih se je pridelek grozdja občutno povečal. Predaval je tudi na vinogradniških posvetovanjih, objavljal v strokovnem časopisju ter napisal knjigo o gojenju breskev. Franc Kuri, v Hercegovini so ga imenovali Franjo, se je rodil na današnji dan leta 1892 v Spodnjih Verjanah pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah.
—–
Geodet STANE OSWALD je leta 1936 diplomiral na tehniški fakulteti v Ljubljani. Med študijem je bil član levičarskih študentskih klubov, med drugim tudi predsednik kluba svobodnih akademikov in urednik ilegalnega študentskega glasila »Rdeči signali«. Zaradi suma, da širi komunistično propagando, je bil večkrat zaprt, junija leta 1941 pa so ga nemške okupatorske oblasti odpeljale v taborišče Dachau; izpustile so ga konec naslednjega leta. Pozneje se je pridružil partizanom ter opravljal pomembne strokovne in politične naloge. Po osvoboditvi je bil med drugim pomočnik ministrov za industrijo Ljudske republike Slovenije in Federativne ljudske republike Jugoslavije.
Leta 1947 so ga oblasti aretirale in ga pred vojaškim sodiščem v Ljubljani obsodile na smrt. Ta proces (imenovan tudi Diehl-Oswaldov) je bil nadaljevanje sojenja nekdanjim dachauskim taboriščnikom zaradi domnevnega zavestnega sodelovanja z gestapom. Šlo je za izrazito političen proces in do leta 1986 so bili obsojeni na teh procesih rehabilitirani. Stane Oswald se je rodil na današnji dan leta 1907 v Ljubljani.
—–
Slikarka ALEKSA IVANC OLIVIERI je pred drugo svetovno vojno in med njo obiskovala risarske tečaje pri naših priznanih slikarjih, leta 1950 pa je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani ter opravila tudi specialko iz restavratorstva; že leto pozneje je pripravila svojo prvo samostojno razstavo. Pritegnile so jo predvsem srednjeveške freske in njena kopija Svetih treh kraljev iz Mač je bila na razstavi jugoslovanskih fresk, ki je gostovala v vseh evropskih glavnih mestih.
Pozneje se je v Rimu dve leti izpopolnjevala v slikarstvu in grafiki, opremila nekaj knjig ter s svojimi deli sodelovala na prvi razstavi slovenske izseljenske grafike v Buenos Airesu. Naslednje desetletje je ustvarjala in tudi razstavljala v Franciji in Alžiriji; z deli iz tega obdobja je sodelovala na skupinski razstavi sodobne slovenske umetnosti leta 1964 v New Yorku ter leto pozneje v Washingtonu. Ustalila se je na Korziki, se leta 1965 tam poročila in začela postopno spreminjati vsebino in barve svojih slik.
Te življenjske postaje Alekse Ivanc Olivieri so zaznamovale njeno ustvarjanje, s katerim se je uvrstila med naše najzanimivejše iskalke drugačnega, nekonvencionalnega izraza, pa tudi med umetnice, ki so se spontano odzvale na izzive historično naglašenega postmodernizma. Rodila se je na današnji dan leta 1916 v Ljubljani.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Vinogradniški strokovnjak FRANC KURI je leta 1911 v Grottenhoffu pri Gradcu končal kmetijsko šolo in bil nato poslan na delo v Novi Sad in Negotin. Leta 1923 je prišel v kmetijski zavod v Mostarju, da bi pomagal pri obnovi hercegovskih vinogradov; te je že dobro desetletje uničevala filoksera, trtna uš in povzročala propad vinogradništva; to je bilo ob gojenju tobaka najpomembnejša gospodarska panoga v tej razmeroma revni pokrajini. Po desetletju intenzivnega dela – domače sorte vinske trte je dal precepiti na za trtno uš odporne ameriške podlage, je bila ta bolezen praktično izkoreninjena.
Leta 1950 je začel drugo veliko obnovo – urejanje plantažnih vinogradov. Z uvajanjem visokega gojenja trte na žicah namesto na nizkih kolih se je pridelek grozdja občutno povečal. Predaval je tudi na vinogradniških posvetovanjih, objavljal v strokovnem časopisju ter napisal knjigo o gojenju breskev. Franc Kuri, v Hercegovini so ga imenovali Franjo, se je rodil na današnji dan leta 1892 v Spodnjih Verjanah pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah.
—–
Geodet STANE OSWALD je leta 1936 diplomiral na tehniški fakulteti v Ljubljani. Med študijem je bil član levičarskih študentskih klubov, med drugim tudi predsednik kluba svobodnih akademikov in urednik ilegalnega študentskega glasila »Rdeči signali«. Zaradi suma, da širi komunistično propagando, je bil večkrat zaprt, junija leta 1941 pa so ga nemške okupatorske oblasti odpeljale v taborišče Dachau; izpustile so ga konec naslednjega leta. Pozneje se je pridružil partizanom ter opravljal pomembne strokovne in politične naloge. Po osvoboditvi je bil med drugim pomočnik ministrov za industrijo Ljudske republike Slovenije in Federativne ljudske republike Jugoslavije.
Leta 1947 so ga oblasti aretirale in ga pred vojaškim sodiščem v Ljubljani obsodile na smrt. Ta proces (imenovan tudi Diehl-Oswaldov) je bil nadaljevanje sojenja nekdanjim dachauskim taboriščnikom zaradi domnevnega zavestnega sodelovanja z gestapom. Šlo je za izrazito političen proces in do leta 1986 so bili obsojeni na teh procesih rehabilitirani. Stane Oswald se je rodil na današnji dan leta 1907 v Ljubljani.
—–
Slikarka ALEKSA IVANC OLIVIERI je pred drugo svetovno vojno in med njo obiskovala risarske tečaje pri naših priznanih slikarjih, leta 1950 pa je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani ter opravila tudi specialko iz restavratorstva; že leto pozneje je pripravila svojo prvo samostojno razstavo. Pritegnile so jo predvsem srednjeveške freske in njena kopija Svetih treh kraljev iz Mač je bila na razstavi jugoslovanskih fresk, ki je gostovala v vseh evropskih glavnih mestih.
Pozneje se je v Rimu dve leti izpopolnjevala v slikarstvu in grafiki, opremila nekaj knjig ter s svojimi deli sodelovala na prvi razstavi slovenske izseljenske grafike v Buenos Airesu. Naslednje desetletje je ustvarjala in tudi razstavljala v Franciji in Alžiriji; z deli iz tega obdobja je sodelovala na skupinski razstavi sodobne slovenske umetnosti leta 1964 v New Yorku ter leto pozneje v Washingtonu. Ustalila se je na Korziki, se leta 1965 tam poročila in začela postopno spreminjati vsebino in barve svojih slik.
Te življenjske postaje Alekse Ivanc Olivieri so zaznamovale njeno ustvarjanje, s katerim se je uvrstila med naše najzanimivejše iskalke drugačnega, nekonvencionalnega izraza, pa tudi med umetnice, ki so se spontano odzvale na izzive historično naglašenega postmodernizma. Rodila se je na današnji dan leta 1916 v Ljubljani.
Tri olimpijske igre – šest kolajn Režiser velikega formata Pogodba, ki je odrezala Primorsko
Diplomat iz Črnega Vrha pri Društvu narodov Pesnik vojne in ljubezni Dve pomembni mladinski reviji izpred stoletja
Častnik iz Vorančeve Požganice Praprotnice in cvetnice slovenskega ozemlja Sporazumi, ki so potrdili zahodno državno mejo
Avtor srbske državne himne in himne Slovenske vojske Novinarka, zapisana filmski tematiki Slikar, grafik in fotograf
Pobudnik prvega slovenskega pisateljskega društva Pevska pedagoginja uglednih opernih ustvarjalcev Operni glas za lirske vloge
Prva uspešna operacija sive mrene pri nas Inštruktor obveščevalcev in diverzantov Urednik lista Naši razgledi
Več kot 1200 štipendistov Knafljeve ustanove Pobuda za slovensko univerzo sredi 19. stoletja Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov
Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle
Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja
Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Neveljaven email naslov