Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1673 se je v Gorici rodil misijonar JANEZ KRSTNIK MESAR. Po jezuitski gimnaziji v Gorici je v Gradcu študiral teologijo in bil leta 1701 sprejet v jezuitski red. Zaprosil je za odhod v misijone: leta 1706 je iz Španije odplul v Macao, čez leto dni prispel tja in pet let deloval na jugu Kitajske. Nato je nameraval začeti misijonarsko delo v osrednjem Vietnamu, a je bil izgnan. V Vietnam se je znova vrnil leta 1715. Med preganjanjem kristjanov nekaj let pozneje je bil ujet in zaprt v Hanoju. Tam je v ječi zaradi bolezni in izčrpanosti umrl. Znano je pismo misijonarja Janeza Krstnika Mesarja iz leta 1715 o kitajskih običajih.
—–
Glasbenik LUDVIK ZEPIČ je leta 1919 v Zagrebu končal študij prava, pozneje pa je na srednji šoli ljubljanskega konservatorija študiral kompozicijo. Pred drugo svetovno vojno je vodil različne pevske zbore ter ustanovil Slovenski vokalni kvintet, s katerim je uveljavil visoke kriterije moškega komornega petja. Preučeval je opus Jakoba Gallusa, prirejal njegova dela za drugačne zborovske zasedbe in jih tako uvajal v koncertni repertoar. Iz tujine je pridobil nekaj izvirnikov, po daljšem iskanju pa je na Poljskem našel note za manjkajoči tenorski glas; to je šele omogočilo rekonstrukcijo in izdajo Gallusovih madrigalov pri Slovenski matici v Ljubljani.
V letih od 1948 do 1967 je naredil načrt za glasbeno zbirko v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, jo uredil in vodil. Z zbranimi muzikalijami in drugim gradivom, ki je obsegalo več kot 40.000 enot, je postala največja tovrstna urejena zbirka v Jugoslaviji in s tem pomemben vir za preučevanje slovenske glasbene preteklosti in glasbe na splošno. Ludvik Zepič se je rodil na današnji dan leta 1887 na Razborju pri Zidanem mostu.
—–
VALTER BOHINEC je z disertacijo “Vertikalno premikanje prebivalstva v južnem pritočju Drave v letih od 1880 do 1910” leta 1921 promoviral na ljubljanski univerzi kot prvi geograf. Rodil se je na današnji dan leta 1898 v Voloskem pri Opatiji. Zemljepis in zgodovino je študiral na Dunaju, v Zagrebu in v Neaplju. Leta 1925 je bil eden izmed ustanoviteljev in nekaj časa tudi predsednik Geografskega društva Slovenije, predsednik društva za raziskovanje jam Slovenije in Speleološke zveze Jugoslavije ter častni predsednik Jamarske zveze Slovenije. Valter Bohinec je bil eden izmed najuglednejših geografskih raziskovalcev pri nas. Pomembno je tudi njegovo kartografsko delo, saj je sodeloval pri izdelavi vrste zemljevidov Slovenije v različnih merilih in izvedbah ter bil avtor geografskih šolskih učbenikov.
—–
Operni in koncertni pevec SAMO SMERKOLJ je leta 1945 v ljubljanski Operi debitiral kot knez Igor v istoimenski Borodinovi operi. Nastopil je v več kot sto vlogah, njegove umetniške stvaritve pa so pomenile velik prispevek k utrditvi ugleda osrednje slovenske operne hiše. Posvečal se je tudi koncertnemu petju. V letih 1949 in 1958 je prejel Prešernovo nagrado. Samo Smerkolj se je rodil na današnji dan leta 1921 v Ljubljani.
6283 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1673 se je v Gorici rodil misijonar JANEZ KRSTNIK MESAR. Po jezuitski gimnaziji v Gorici je v Gradcu študiral teologijo in bil leta 1701 sprejet v jezuitski red. Zaprosil je za odhod v misijone: leta 1706 je iz Španije odplul v Macao, čez leto dni prispel tja in pet let deloval na jugu Kitajske. Nato je nameraval začeti misijonarsko delo v osrednjem Vietnamu, a je bil izgnan. V Vietnam se je znova vrnil leta 1715. Med preganjanjem kristjanov nekaj let pozneje je bil ujet in zaprt v Hanoju. Tam je v ječi zaradi bolezni in izčrpanosti umrl. Znano je pismo misijonarja Janeza Krstnika Mesarja iz leta 1715 o kitajskih običajih.
—–
Glasbenik LUDVIK ZEPIČ je leta 1919 v Zagrebu končal študij prava, pozneje pa je na srednji šoli ljubljanskega konservatorija študiral kompozicijo. Pred drugo svetovno vojno je vodil različne pevske zbore ter ustanovil Slovenski vokalni kvintet, s katerim je uveljavil visoke kriterije moškega komornega petja. Preučeval je opus Jakoba Gallusa, prirejal njegova dela za drugačne zborovske zasedbe in jih tako uvajal v koncertni repertoar. Iz tujine je pridobil nekaj izvirnikov, po daljšem iskanju pa je na Poljskem našel note za manjkajoči tenorski glas; to je šele omogočilo rekonstrukcijo in izdajo Gallusovih madrigalov pri Slovenski matici v Ljubljani.
V letih od 1948 do 1967 je naredil načrt za glasbeno zbirko v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, jo uredil in vodil. Z zbranimi muzikalijami in drugim gradivom, ki je obsegalo več kot 40.000 enot, je postala največja tovrstna urejena zbirka v Jugoslaviji in s tem pomemben vir za preučevanje slovenske glasbene preteklosti in glasbe na splošno. Ludvik Zepič se je rodil na današnji dan leta 1887 na Razborju pri Zidanem mostu.
—–
VALTER BOHINEC je z disertacijo “Vertikalno premikanje prebivalstva v južnem pritočju Drave v letih od 1880 do 1910” leta 1921 promoviral na ljubljanski univerzi kot prvi geograf. Rodil se je na današnji dan leta 1898 v Voloskem pri Opatiji. Zemljepis in zgodovino je študiral na Dunaju, v Zagrebu in v Neaplju. Leta 1925 je bil eden izmed ustanoviteljev in nekaj časa tudi predsednik Geografskega društva Slovenije, predsednik društva za raziskovanje jam Slovenije in Speleološke zveze Jugoslavije ter častni predsednik Jamarske zveze Slovenije. Valter Bohinec je bil eden izmed najuglednejših geografskih raziskovalcev pri nas. Pomembno je tudi njegovo kartografsko delo, saj je sodeloval pri izdelavi vrste zemljevidov Slovenije v različnih merilih in izvedbah ter bil avtor geografskih šolskih učbenikov.
—–
Operni in koncertni pevec SAMO SMERKOLJ je leta 1945 v ljubljanski Operi debitiral kot knez Igor v istoimenski Borodinovi operi. Nastopil je v več kot sto vlogah, njegove umetniške stvaritve pa so pomenile velik prispevek k utrditvi ugleda osrednje slovenske operne hiše. Posvečal se je tudi koncertnemu petju. V letih 1949 in 1958 je prejel Prešernovo nagrado. Samo Smerkolj se je rodil na današnji dan leta 1921 v Ljubljani.
Eden od trojice najizrazitejših pesnikov pred Prešernom Za sodoben pouk matematike in fizike Bolnica Franja sprejme prve ranjence *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški duhovnik, zgodovinar in zbiralec Prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Glasbeni ustvarjalec v Ljubljani, Trstu in Mariboru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Razvoj čipkarstva na Idrijskem Začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Pridelava sladkorja na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naša najpomembnejša slikarka Strokovnjak za zaščito industrijske lastnine Režiser prve slovenske televizijske drame *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški slavist – Miklošičev študent Veliko ime slovenske operne režije Mednarodna skupnost priznala slovensko državo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
V Krškem deklice in dečki že leta 1908 v skupnih razredih Namesto župana na čelo Maribora – vladni komisar Kekec, eden najbolj kultnih filmov slovenske kinematografije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Geograf in zgodovinar – začetnik znanstvenega pogleda na turizem Pravnik in rektor ljubljanske univerze Tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz življenja ameriških Slovencev Kostumografka za gledališče in film Madžarski okupator vzpostavil oblast v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi sodobni slovenski knjižni založnik Zaslužni pravnik in diplomat po vojni ne more biti član akademije Raziskovalec ostankov s prehoda iz pozne antike v srednji vek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Umetnostni zgodovinar, kritik in pesnik Humorist s prodorno satiro Šest pogumnih partizanov vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usodno srečanje pri Dobrniču Pesnik, pripovednik, prevajalec in duhovnik Italijanski slovenist napiše knjigo o Otonu Župančiču *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Obveščevalna mreža strokovnjaka za promet Izumitelj iz Clevelanda Koncert, ki se je zapisal v zgodovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svobodomislec in razsvetljenec napisal prvi slovenski odrski deli Ustvarjalka tolminskega muzeja Osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Prispevek k raziskovanju vesolja
»Teharski plemiči ‒ “spevoigra v treh dejanjih« Raziskovalec preteklosti Celja Prizadevanja za sodoben pouk matematike in fizike Friderik Pregl – Nobelov nagrajenec za kemijo
Delo z otroki s posebnimi potrebami V bojih za severno mejo soborca – med drugo svetovno vojno nasprotnika Poveljnik iz protirevolucionarnega tabora Stavka, ki je zahtevala svobodne sindikate in večstrankarski politični sistem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
“Novine za Vogrske Slovence” – “Pobožen, drüžbeni, pismeni list” Slikar, ilustrator, scenograf, zapisan v zgodovino Pred stoletjem v Mariboru odprli prvo umetnostno razstavo Mohorjeva družba se preseli v Celje 90 let od premiere filma Triglavske strmine
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Neveljaven email naslov