Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1673 se je v Gorici rodil misijonar JANEZ KRSTNIK MESAR. Po jezuitski gimnaziji v Gorici je v Gradcu študiral teologijo in bil leta 1701 sprejet v jezuitski red. Zaprosil je za odhod v misijone: leta 1706 je iz Španije odplul v Macao, čez leto dni prispel tja in pet let deloval na jugu Kitajske. Nato je nameraval začeti misijonarsko delo v osrednjem Vietnamu, a je bil izgnan. V Vietnam se je znova vrnil leta 1715. Med preganjanjem kristjanov nekaj let pozneje je bil ujet in zaprt v Hanoju. Tam je v ječi zaradi bolezni in izčrpanosti umrl. Znano je pismo misijonarja Janeza Krstnika Mesarja iz leta 1715 o kitajskih običajih.
—–
Glasbenik LUDVIK ZEPIČ je leta 1919 v Zagrebu končal študij prava, pozneje pa je na srednji šoli ljubljanskega konservatorija študiral kompozicijo. Pred drugo svetovno vojno je vodil različne pevske zbore ter ustanovil Slovenski vokalni kvintet, s katerim je uveljavil visoke kriterije moškega komornega petja. Preučeval je opus Jakoba Gallusa, prirejal njegova dela za drugačne zborovske zasedbe in jih tako uvajal v koncertni repertoar. Iz tujine je pridobil nekaj izvirnikov, po daljšem iskanju pa je na Poljskem našel note za manjkajoči tenorski glas; to je šele omogočilo rekonstrukcijo in izdajo Gallusovih madrigalov pri Slovenski matici v Ljubljani.
V letih od 1948 do 1967 je naredil načrt za glasbeno zbirko v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, jo uredil in vodil. Z zbranimi muzikalijami in drugim gradivom, ki je obsegalo več kot 40.000 enot, je postala največja tovrstna urejena zbirka v Jugoslaviji in s tem pomemben vir za preučevanje slovenske glasbene preteklosti in glasbe na splošno. Ludvik Zepič se je rodil na današnji dan leta 1887 na Razborju pri Zidanem mostu.
—–
VALTER BOHINEC je z disertacijo “Vertikalno premikanje prebivalstva v južnem pritočju Drave v letih od 1880 do 1910” leta 1921 promoviral na ljubljanski univerzi kot prvi geograf. Rodil se je na današnji dan leta 1898 v Voloskem pri Opatiji. Zemljepis in zgodovino je študiral na Dunaju, v Zagrebu in v Neaplju. Leta 1925 je bil eden izmed ustanoviteljev in nekaj časa tudi predsednik Geografskega društva Slovenije, predsednik društva za raziskovanje jam Slovenije in Speleološke zveze Jugoslavije ter častni predsednik Jamarske zveze Slovenije. Valter Bohinec je bil eden izmed najuglednejših geografskih raziskovalcev pri nas. Pomembno je tudi njegovo kartografsko delo, saj je sodeloval pri izdelavi vrste zemljevidov Slovenije v različnih merilih in izvedbah ter bil avtor geografskih šolskih učbenikov.
—–
Operni in koncertni pevec SAMO SMERKOLJ je leta 1945 v ljubljanski Operi debitiral kot knez Igor v istoimenski Borodinovi operi. Nastopil je v več kot sto vlogah, njegove umetniške stvaritve pa so pomenile velik prispevek k utrditvi ugleda osrednje slovenske operne hiše. Posvečal se je tudi koncertnemu petju. V letih 1949 in 1958 je prejel Prešernovo nagrado. Samo Smerkolj se je rodil na današnji dan leta 1921 v Ljubljani.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1673 se je v Gorici rodil misijonar JANEZ KRSTNIK MESAR. Po jezuitski gimnaziji v Gorici je v Gradcu študiral teologijo in bil leta 1701 sprejet v jezuitski red. Zaprosil je za odhod v misijone: leta 1706 je iz Španije odplul v Macao, čez leto dni prispel tja in pet let deloval na jugu Kitajske. Nato je nameraval začeti misijonarsko delo v osrednjem Vietnamu, a je bil izgnan. V Vietnam se je znova vrnil leta 1715. Med preganjanjem kristjanov nekaj let pozneje je bil ujet in zaprt v Hanoju. Tam je v ječi zaradi bolezni in izčrpanosti umrl. Znano je pismo misijonarja Janeza Krstnika Mesarja iz leta 1715 o kitajskih običajih.
—–
Glasbenik LUDVIK ZEPIČ je leta 1919 v Zagrebu končal študij prava, pozneje pa je na srednji šoli ljubljanskega konservatorija študiral kompozicijo. Pred drugo svetovno vojno je vodil različne pevske zbore ter ustanovil Slovenski vokalni kvintet, s katerim je uveljavil visoke kriterije moškega komornega petja. Preučeval je opus Jakoba Gallusa, prirejal njegova dela za drugačne zborovske zasedbe in jih tako uvajal v koncertni repertoar. Iz tujine je pridobil nekaj izvirnikov, po daljšem iskanju pa je na Poljskem našel note za manjkajoči tenorski glas; to je šele omogočilo rekonstrukcijo in izdajo Gallusovih madrigalov pri Slovenski matici v Ljubljani.
V letih od 1948 do 1967 je naredil načrt za glasbeno zbirko v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, jo uredil in vodil. Z zbranimi muzikalijami in drugim gradivom, ki je obsegalo več kot 40.000 enot, je postala največja tovrstna urejena zbirka v Jugoslaviji in s tem pomemben vir za preučevanje slovenske glasbene preteklosti in glasbe na splošno. Ludvik Zepič se je rodil na današnji dan leta 1887 na Razborju pri Zidanem mostu.
—–
VALTER BOHINEC je z disertacijo “Vertikalno premikanje prebivalstva v južnem pritočju Drave v letih od 1880 do 1910” leta 1921 promoviral na ljubljanski univerzi kot prvi geograf. Rodil se je na današnji dan leta 1898 v Voloskem pri Opatiji. Zemljepis in zgodovino je študiral na Dunaju, v Zagrebu in v Neaplju. Leta 1925 je bil eden izmed ustanoviteljev in nekaj časa tudi predsednik Geografskega društva Slovenije, predsednik društva za raziskovanje jam Slovenije in Speleološke zveze Jugoslavije ter častni predsednik Jamarske zveze Slovenije. Valter Bohinec je bil eden izmed najuglednejših geografskih raziskovalcev pri nas. Pomembno je tudi njegovo kartografsko delo, saj je sodeloval pri izdelavi vrste zemljevidov Slovenije v različnih merilih in izvedbah ter bil avtor geografskih šolskih učbenikov.
—–
Operni in koncertni pevec SAMO SMERKOLJ je leta 1945 v ljubljanski Operi debitiral kot knez Igor v istoimenski Borodinovi operi. Nastopil je v več kot sto vlogah, njegove umetniške stvaritve pa so pomenile velik prispevek k utrditvi ugleda osrednje slovenske operne hiše. Posvečal se je tudi koncertnemu petju. V letih 1949 in 1958 je prejel Prešernovo nagrado. Samo Smerkolj se je rodil na današnji dan leta 1921 v Ljubljani.
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov