Na današnji dan leta 1780 se je v Repnjah pri Vodicah nad Ljubljano rodil slavist, filolog in publicist JERNEJ KOPITAR. Gimnazijo in dveletni študij na liceju je končal v Ljubljani, na Dunaju pa je študiral pravo in naravoslovje. Najprej je bil cenzor slovanskih in novogrških knjig, leta 1844 pa je napredoval do kustosa in dvornega svetnika. V zadnjih letih življenja je bil član vseh pomembnejših evropskih znanstvenih akademij. Njegove zgodovinske in prerodne zamisli so izhajale iz prvin, ki so nastale že v Zoisovem krogu, Kopitar jih je le razširil in prilagodil političnemu položaju.
Za slovenski jezik je pomemben, ker je leta 1809 izdal v nemščini pisano znanstveno slovnico slovenskega jezika, ki je temeljila na preučevanju ljudskega govora in jezikoslovnega zgodovinskega razvoja. Izhajal je iz živih jezikovnih dejstev osrednje slovenščine, upošteval pa je tudi knjižno izročilo. Tako smo Slovenci z delom Jerneja Kopitarja dobili prvo znanstveno opisno slovnico.
—–
Cerkveni zgodovinar MATIJA ROBIČ je po študiju in mašniškem posvečenju iz teologije leta 1833 doktoriral na Dunaju. Na teološki fakulteti v Gradcu je prevzel stolico za cerkveno zgodovino, predaval pa je tudi cerkveno pravo ter vodil vaje v slovenskih nabožnih govorih in slovenski katehezi. Sedemkrat je bil dekan teološke fakultete, dvakrat rektor graške univerze, pa tudi ravnatelj deželnih gimnazij. Matija Robič se je rodil na današnji dan leta 1802 v Mariboru.
—–
Na današnji dan pred 150-imi leti se je v Ljubljani rodil slikar ANTON GVAJC. Slikarstvo in specialko za zgodovinsko slikarstvo je končal na dunajski umetnostni akademiji. Kot profesor risanja je delal na ženskem učiteljišču v Gorici, po koncu prve svetovne vojne pa v Mariboru, v katerem je bil soustanovitelj in predsednik umetniškega kluba Grohar. Slikal je portrete, cerkvene in žanrske podobe, najraje pa tihožitja in gorske krajine. Anton Gvajc je bil po slogu realist; njegova dela so pogosto prežeta z romantičnim razpoloženjem.
—–
Bolj razgibano glasbeno življenje na Slovenskem, glasbene šole in dobri učitelji so konec 19. In v začetku 20. stoletja dvignili na površje vrsto odličnih glasbenikov, med katerimi so nekateri uspeli tudi na tujih koncertnih odrih. Med njimi je bil tudi violinist LEON FUNTEK, sin pesnika, dramatika in prevajalca Antona Funtka. Z orkestrom Filharmonične družbe je Leon Funtek nastopil že s štirinajstimi leti in v Ljubljani leta 1902 prvič zaigral violinska koncerta Čajkoskega in Dvoržaka. Študij je nadaljeval v Leipzigu in se pozneje preselil na Finsko. Tam se je uveljavil kot profesor na Sibeliusovi glasbeni akademiji in kot dirigent finske nacionalne opere.
Po koncu prve svetovne vojne je želel spet nastopiti doma, a želja se mu ni uresničila. Pozneje so stiku usahnili, najbrž pa tudi pobud za njegov nastop na nobeni strani ni bilo več. Zato pa je Leon Funtek užival izjemen ugled kot eden izmed vodilnih glasbenikov v svoji novi domovini Finski. Rodil se je na današnji dan pred 130-imi leti v Ljubljani.
—–
V Trebnjem na Dolenjskem se je na današnji dan leta 1968 začel prvi tabor slovenskih naivnih slikarjev in kiparjev, pozneje imenovanih likovni samorastniki. Trebnje je tako postalo “drugi dom slovenskih ljudskih umetnikov”, kot je pisalo v časopisih. Naivni umetniki so sčasoma ustvarili stalno zbirko, ki je dobila prostore v “Galeriji likovnih samorastnikov Trebnje”.