Društvo ostrostrelcev v Ljubljani je bilo v 19. stoletju elitno društvo premožnejših Ljubljančanov, ki je gojilo športno streljanje in v prostorih na strelišču organiziralo tudi različne družabne prireditve. Na ustanovitev takšnih društev so vplivale samoobrambne potrebe meščanstva pred turškimi vpadi v 15. In 16. stoletju; ljubljansko je začelo delovati že v začetku 16. stoletja in je bilo eno najstarejših v srednji Evropi. Dostopni podatki pričajo, da je bilo že leta 1562  v Ljubljani “veliko prosto streljanje” na strelišču pod Gradom v današnji Streliški ulici.

Strelskega tekmovanja se je med obiskom v Ljubljani leta 1883 udeležil tudi cesar Franc Jožef. V Mestnem muzeju v Ljubljani je med številnimi poslikanimi tarčami ljubljanskih pomembnežev iz tistega časa na ogled tudi tarča s cesarjevim zadetkom; ker pa ni bil prav natančen, so kroge preslikali kar z velíkim srcem in tako je nastal »zadetek v polno«.

Društvo ljubljanskih ostrostrelcev je vsako leto priredilo tudi tekmovanje za naslov strelskega kralja. Zmagovalec je dobil častni znak in zlato verigo; tej je moral dodati nov člen z vgraviranim svojim imenom in jo po naslednjem tekmovanju izročiti novemu kralju. Strelišče pod Gradom so večkrat obnavljali, na današnji dan leta 1876 so ga preselili pod Rožnik, pod Golovcem pa uredili vojaško strelišče.

—–

Eden izmed naših najpomembnejših koncertnih in opernih pevcev je bil JULIJ  BETETTO. Po študiju v Ljubljani in na Dunaju je nastopal v dunajski Dvorni operi in že kmalu začel dobivati naslovne basovske vloge. Kot solist je na Dunaju nastopil skoraj 1.200-krat. Njegov prihod v Ljubljano je bil zelo pomemben za razvoj slovenske poklicne pevske umetnosti in drugih glasbenih zvrsti, saj je bil tudi odličen koncertni pevec in pedagog. Zanj sta bila značilna izreden razpon glasu in muzikalnost, poleg tega pa tudi temeljito obvladovanje pevske tehnike in igralskega daru. Rodil se je na današnji dan pred 130-imi  v Ljubljani.

—–

Botaničarka in strokovnjakinja za varstvo naravne dediščine ANGELA  PISKERNIK  se je rodila na današnji dan leta 1886 v Lúbniku na Koroškem. Leta 1914 je kot prva Slovenka s področja bioloških ved doktorirala na dunajski univerzi. Nato je več let v Novem mestu in Ljubljani poučevala naravoslovje. Med drugo svetovno vojno je bila v nemškem zaporu in internaciji, po vojni pa je med drugim delala na Zavodu za zaščito in znanstveno preučevanje kulturnih spomenikov in prirodnih znamenitosti Slovenije.

Prva na Slovenskem se je poklicno ukvarjala z varstvom narave in je predlagala ustanovitev Gorske straže. Spodbudila je raziskovanje Triglavskega narodnega parka in pripomogla k njegovi ustanovitvi leta 1961. Naravovarstvene članke in razprave je objavljala v domačem in tujem tisku. Za svoje delovanje na tem področju je Angela Piskernik leta 1967 dobila mednarodno Van Tienhovnovo nagrado.