Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Politik in pripovednik IVAN TAVČAR je na Dunaju študiral pravo in imel nato v Ljubljani od leta 1884 odvetniško pisarno. Večkrat je bil deželni in državni poslanec, od leta 1911 do 21 pa tudi ljubljanski župan. Bil je pomembna osebnost slovenskega liberalizma tiste dobe. Na njegovo pisateljsko delo so v začetku vplivali slovenski in nemški pripovedniki in njegova dela so bila polna romantičnosti in čustvenosti. Pozneje se je začel vse bolj opirati na kmečko življenje in zgodovinsko dogajanje.
Napisal je slovito povest “Cvetje v jeseni” ter povest o protireformacijskih časih “Vita vitae meae”. Njegovo najpomembnejše delo je zgodovinski roman “Visoška kronika”. Časovno in krajevno barvite so tudi njegove povesti iz obdobja verskih bojev in ponapoleonske kongresne Ljubljane. Politik in pripovednik Ivan Tavčar se je rodil na današnji dan leta 1851 v Poljanah nad Škofjo Loko.
—–
Na današnji dan leta 1901 se je v Trstu rodil literarni zgodovinar, jezikoslovec in bibliotekar MIRKO RUPEL. Slavistiko in romanistiko je študiral na ljubljanski filozofski fakulteti, izpopolnjeval pa se je v Franciji. Pred vojno je poučeval na ljubljanskih srednjih šolah, po letu 1945 pa je bil ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice. Raziskoval je predvsem slovensko reformacijo, protireformacijo in barok ter objavljal arhivsko gradivo in analitične razprave o posameznih avtorjih, predvsem o Trubarju. Odkril in objavil je več zgodnjih slovenskih tiskov, izdajal pa je tudi izbrana besedila protestantskih piscev, Janeza Svetokriškega in Janeza Vajkarda Valvasorja. Mirko Rupel je na naši radijski postaji poldrugo desetletje vodil zelo odmevne jezikovne pogovore.
—–
Zborovodja, glasbeni pedagog in skladatelj MAKSO PIRNIK se je rodil na današnji dan leta 1902 na Prelogah pri Slovenskih Konjicah. Iz solopetja in kompozicije je diplomiral leta 1933, nato pa je med drugim poučeval tudi na Rakeku, kjer je vzgojil Mladinski pevski zbor Miroslav Vilhar in z njim zaslovel po Sloveniji. Med narodnoosvobodilnim bojem je v Beli krajini in na Primorskem vodil pevske zbore, prirejal koncerte in festivale, organiziral glasbene tečaje ter seveda komponiral. Po vojni je bil med drugim referent za glasbo na tržaškem radiu, kot zborovodja pa je deloval tudi v zamejstvu. Skladal je komorna dela, za vokalna pa je izbiral besedila s socialno tematiko; odtod izvira tudi njegova samorastniška trpkost izraza.
—–
Na današnji dan leta1931 se je v Celju rodil gledališki igralec VOLODJA PEER. Do leta 1965 je bil član celjskega gledališkega ansambla, do leta 1984 pa mariborskega. Njegov igralski razpon je bil zelo širok, vendar je igral predvsem komične vloge. Med temi je bil najbolj prepričljiv Žužek v Linhartovem Matičku, televizijskim gledalcem pa se je Volodja Peer še posebno vtisnil v spomin z vlogo v antologijskem delu “Prihranjeni funt”.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Politik in pripovednik IVAN TAVČAR je na Dunaju študiral pravo in imel nato v Ljubljani od leta 1884 odvetniško pisarno. Večkrat je bil deželni in državni poslanec, od leta 1911 do 21 pa tudi ljubljanski župan. Bil je pomembna osebnost slovenskega liberalizma tiste dobe. Na njegovo pisateljsko delo so v začetku vplivali slovenski in nemški pripovedniki in njegova dela so bila polna romantičnosti in čustvenosti. Pozneje se je začel vse bolj opirati na kmečko življenje in zgodovinsko dogajanje.
Napisal je slovito povest “Cvetje v jeseni” ter povest o protireformacijskih časih “Vita vitae meae”. Njegovo najpomembnejše delo je zgodovinski roman “Visoška kronika”. Časovno in krajevno barvite so tudi njegove povesti iz obdobja verskih bojev in ponapoleonske kongresne Ljubljane. Politik in pripovednik Ivan Tavčar se je rodil na današnji dan leta 1851 v Poljanah nad Škofjo Loko.
—–
Na današnji dan leta 1901 se je v Trstu rodil literarni zgodovinar, jezikoslovec in bibliotekar MIRKO RUPEL. Slavistiko in romanistiko je študiral na ljubljanski filozofski fakulteti, izpopolnjeval pa se je v Franciji. Pred vojno je poučeval na ljubljanskih srednjih šolah, po letu 1945 pa je bil ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice. Raziskoval je predvsem slovensko reformacijo, protireformacijo in barok ter objavljal arhivsko gradivo in analitične razprave o posameznih avtorjih, predvsem o Trubarju. Odkril in objavil je več zgodnjih slovenskih tiskov, izdajal pa je tudi izbrana besedila protestantskih piscev, Janeza Svetokriškega in Janeza Vajkarda Valvasorja. Mirko Rupel je na naši radijski postaji poldrugo desetletje vodil zelo odmevne jezikovne pogovore.
—–
Zborovodja, glasbeni pedagog in skladatelj MAKSO PIRNIK se je rodil na današnji dan leta 1902 na Prelogah pri Slovenskih Konjicah. Iz solopetja in kompozicije je diplomiral leta 1933, nato pa je med drugim poučeval tudi na Rakeku, kjer je vzgojil Mladinski pevski zbor Miroslav Vilhar in z njim zaslovel po Sloveniji. Med narodnoosvobodilnim bojem je v Beli krajini in na Primorskem vodil pevske zbore, prirejal koncerte in festivale, organiziral glasbene tečaje ter seveda komponiral. Po vojni je bil med drugim referent za glasbo na tržaškem radiu, kot zborovodja pa je deloval tudi v zamejstvu. Skladal je komorna dela, za vokalna pa je izbiral besedila s socialno tematiko; odtod izvira tudi njegova samorastniška trpkost izraza.
—–
Na današnji dan leta1931 se je v Celju rodil gledališki igralec VOLODJA PEER. Do leta 1965 je bil član celjskega gledališkega ansambla, do leta 1984 pa mariborskega. Njegov igralski razpon je bil zelo širok, vendar je igral predvsem komične vloge. Med temi je bil najbolj prepričljiv Žužek v Linhartovem Matičku, televizijskim gledalcem pa se je Volodja Peer še posebno vtisnil v spomin z vlogo v antologijskem delu “Prihranjeni funt”.
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Neveljaven email naslov